Osebna izkaznica:

Rojstvo: 3. 7. 1980 Višina: 206 cm Igralno mesto: Krilo Vzdevek: Boki Številka športnih copat: 48,5 Št. dresa: 7 Klub: New Jersey Nets (ZDA) Nekdanji klubi: Dravograd (SLO), Maribor Ovni (SLO), Olimpija (SLO), Pivovarna Laško (SLO), Benetton (ITA), Houston Rockets (ZDA), New Orleans Hornets (ZDA) Št. nastopov za reprezentanco (uradne tekme): 29 Prvi nastop: 27. 11. 1999 (proti Makedoniji) Točke na uradnih tekmah: 255

Boštjan Nachbar si športni kruh služi v moštvu New Jersey Nets, ekipi zvezd, ki pa to v vsakdanjem življenju niso. Boki je v intervjuju za zurnal24.si povedal, da je po Houstonu in New Orleansu končno našel pravo sredino, kjer igra dobro in dobi priložnost na parketu tudi, ko se tekma lomi. Njegov moto je, "Nikoli en obupaj in se ne predaj", prav to pa košarkar, rojen v Slovenj Gradcu, dokazuje iz tekme v tekmo. Več v intervjuju!

Kako ste zadovoljni s svojimi predstavami v letošnji sezoni?
Že na samem začetku sezone se je pokazalo, da so se moj trud in trdi treningi čez poletje obrestovali. Zagotovil sem si mesto v rotaciji. Če pogledam celotno slike sezone do sedaj lahko rečem, da sem s svojo igro zadovoljen, igram dobro, dobim minute, ki sem jih pričakoval. Dobro sodelujem s soigralci, še posebej Jasonom Kiddom in Richardom Jeffersonom . Kot ekipa sem prepričan, da smo sposobni več. Počasi se vzpenjamo v formi. Ekipa je zelo spremenjena, zato pričakujem, da bomo v drugem delu sezone, ko bomo že bolje uigrani, še bolj nevarni in imeli več zmag.

Boštjan Nachbar je postal pomemben člen New jersey Netsov. © AFP

Tekme začenjate s klopi kot šesti igralec. Vam to ustreza?
V startni peterki sem začel letos le enkrat. Drugače sem redno prvi ali drugi igralec s klopi. Želja vsakega igralca je, da gre stopničko višje. Tudi mene ne bi motilo, če bi začenjal tekme v prvi postavi. Drugače pa me ne moti, da začenjam s klopi. Bolj pomembno je, da mi trener zaupa in drži na igrišču, ko se tekma rezultatsko lomi. Takrat sem ob Kiddu, Jeffersonu in Vincu Carterju vedno zraven.

Je New Jersey sredina, ki je prava za vas?
Ja. Še posebej z lansko, pa tudi z letošnjo sezono moram biti kar zadovoljen. Vse skupaj se je pokrilo, tako moj način igre, kot soigralci. Tudi življenje v New Jerseyju je super, tu imam mir. Velikokrat se igralcu, ki pride v NBA zgodi, da ne najde prave ekipe. Potrebno je biti potrpežljiv. Jaz sem se ustalil šele v tretji ekipi. Niti pri Houstonu niti pri New Orleansu se nisem niti približno tako naigral, kot tu v New Jerseyju.

Zanimivo je, da ste največjo priložnosti dobil prav v ekipi, kjer mrgoli zvezdnikov (Carter, Jefferson, Kidd).
Res je. Preden sem prišel v New Jersey so mi vsi govorili : "Zakaj hodiš k Netsom, tam boš obsedel na klopi. Nič ne boš igral.“ Podobno sem zasledil tudi v slovenskih medijih. Pokazalo se je ravno nasprotno, da igram največ in najbolje. Nikoli ne moreš vedeti kaj se bo zgodilo, vsako stvar moraš poskusiti. Vedel sem, da moram dobljeno priložnost dobro izkoristiti in sem jo.

Boštjan Nachbar zna tudi atraktivno zabiti. © AFP

S kom od soigralcev se najbolje razumete?
Z vsemi sem v dobrih odnosih. Še najbolje s Srbom Nenadom Krstićem. Z njim sem že od začetka zelo dober prijatelj. Odlično se razumeva z Jeffersonom, tudi z Carterjem. Ne lažem, da sem v najboljši odnosih ravno z "zvezdami", res smo dobra ekipa, kar je zelo pomembno. Tudi na letalih se šalimo, pogovarjamo. Tu se pokaže karakter ekipe in posledično uspeh. Če imaš prave vodje, ki so odprti ljudje, potem je tudi vzdušje v ekipi sproščeno. V treh letih odkar sem tu ni bilo na tekmah ali treningih niti enega incidenta. Pri drugih klubih je to redna stvar.

Kako se razumete s trenerjem Frankom Lawrenceom?
Trener je zelo odprt, komunikativen. Zanimajo ga tudi stvari, ki niso povezane s košarko. Z njim imam zelo korekten odnos. Sicer pa je še mlad trener, ki se mora še veliko naučiti. Na nekaterih tekmah se mu vidi, da je malo zelen. To je šele njegova prva resna preizkušnja.

Kdo je za vas favorit lige NBA za končni naslov?
Prezgodaj je še napovedovati. Boston zaenkrat dokazuje, da je trenutno najboljša ekipa. Pred dnevi se je pokazala njihova hiba, ko je zaradi poškodbe manjkal eden ključnih igralcev Ray Allen. Proti povprečni ekipi Charlotta so bili brez njega nemočni. V kolikor ostanejo zdravi imajo realne možnosti, da postanejo prvaki, bomo pa videli kako bo v končnici, ko se igra na štiri zmage. To je čisto druga pesem. Ne bi me presenetilo, če bi na Vzhodu v finale prišel Detroit, ki igra zares fenomenalno košarko. Na Zahodu je treba najbolj resno računati na San Antonio, Phoenix in Dallas.

Kakšen je cilj New Jersey Netsov?
Pri nas gradimo ekipo. V prvi postavi imamo dva igralca, ki sta še zelo mlada, brez večjih NBA izkušenj. Potrebujemo čas. Naša ekipa še ni pokazala vsega kar zna. So ekipe, ki v začetku sezone dobro igrajo in v nadaljevanju potonejo. Nam se je lani zgodilo ravno obratno. Upam, da bo letos enako. Kje je naš limit je težko povedati. Če bomo ostali brez poškodb in nadaljevali dobro, je cilj pred sezono, to je finale Vzhoda, realen in dosegljiv.

Poleg dobrega meta znate še atraktivno zabiti. Ste dobili kakšen nasvet od Vinca Carterja?
Da bi mi dal nasvet, to ne. Kar se tiče zabijanja je še vedno svetlobna leta pred mano. Nekaj sem se pri njem vseeno naučil. Ko greš v NBA-ju na koš, moraš to storiti z maksimalno močjo in če je le možnost močno zabiti žogo v koš. Dve točki ali pa prekršek so zagotovljeni. Tudi na ta način sem si s strani ameriških igralcev pridobil malo spoštovanja. Slaba stran je, da vsako tekmo zaradi tega pridem domov z modrico na roki, nogi ali na glavi.



Kakšen je občutek, ko zabijete preko centra, še bolje najboljšega centra Tima Duncana?
Občutek je res dober. Še posebej, ko se pred teboj znajde kakšen od najboljših igralcev v ligi NBA. Po tekmi se akcij spominjamo, se o njih pogovarjamo, šalimo. Med samo tekmo časa za slavje ni. Atraktivna zabijanja se tudi po tekmi vseskozi predajajo po televiziji, kjer si pogledam posnetke svojih uspešnih akcij. Tudi tu se vidi, kako je košarka v ZDA popularna.

Zvezdniške minute ste doživeli v dresu Houstona, ko ste v tekmi končnice z Los Angeles Lakersi najprej zabili preko Carla Malona, mu strgali majico, zaradi česar je skoraj prišlo do pretepa, potem pa mu v naslednjem napadu še zalepili "banano". Ste se ustrašil, da vas bo udaril in zato hitro odkorakali stran od njega?
Takrat je bil to velik dogodek. Malone je bil takrat zelo nezaželen, umazan igralec, nihče ga ni maral. Jaz tega nisem vedel. Po mojem zabijanju, ko sem mu strgal dres in nato še blokadi, so vsi govorili le o tem. Na televiziji se je posnetek vrtel vseskozi. Ko sem mu zalepil "bnano" sem stekel stran, ker sem se veselil uspešne akcije. Nisem vedel, da teče za mano. Potem sem pogledal sodnika, ki mu je prisodil tehnično napako, ker je želel nadaljevati pretep. Vse se je zgodilo zelo hitro.



Vam je ameriški način življenja že zlezel pod kožo? Bi živeli v ZDA?
Odvisno od tega kaj počneš. Da bi živel v Ameriki in gledal v zrak, to mi ne bi bilo všeč. Zaenkrat še nisem razmišljal o tem, kaj bom počel, ko bo moja kariera končana. Življenje tu je super. New York je država zase. To ni klasična Amerika. To je center sveta. Tu je vse kar človek potrebuje, restavracije, trgovine, ... Po drugi strani sem ravno tu najbližje doma. Če se usedem na letalo sem v šestih urah doma, tako, da se ne počutim, kot da bi bil na drugem koncu sveta.

Koliko se slišite s preostalimi slovenskimi NBA-jevci?
Vsak teden se slišim s Primožem Brezcem. Veliko se slišim tudi z Benom Udrihom in Rašom Nesterovičem, tako, da vseskozi vem, kaj se dogaja. Normalno je, da se po medsebojnih tekmah dobimo, kaj popijemo in pokomentiramo kako kdo igra, zmaguje, …

Koliko spremljate slovensko košarko?
Tudi kar dovolj. Veseli me, da se dviga. Slovenska liga je postala medijsko bolj prepoznavna. Tudi za Olimpijo se mi zdi, čeprav vse kaže, da ji v Evropi ne bo uspelo med 16, da se počasi postavlja na noge. Reprezentanca je imela dobro poletje, kar me še posebej veseli. Ljudje v Ameriki vedno bolj spremljajo slovensko košarko, kar je zelo pomembno.

Lahko pričakujemo vašo pomoč v dodatnih kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah?
To je v tem trenutku zelo težko reči. Nisem govoril z nobenim iz Košarkarske zveze Slovenije, niti z mojim managerjem. Potrebno je vedeti, da sem po koncu sezone prost igralec. To predstavlja manjšo oviro. Moral se bom poglobiti, kaj to pomeni datumsko, kdaj se podpisujejo pogodbe. Osebne stvari bi imel rad prej urejene. Je pa res, da so OI dogodek, ki se ti morda ponudi enkrat v življenju. Še posebej nam, "malim" Slovencem. To je vsekakor v mojih mislih. Jaz imam veliko željo tam zaigrati.

Boštjan Nachbar še ni pozabil na reprezentančni dres. © AFP

Za konec nam povejte še, kako v New Jerseyju gledajo na pokojnega Dražena Petrovića, ki je uspešno nosil dres Mrežic?
S tem, ko njegov dres visi pod stropom dvorane, se ga spominjajo na vsaki tekmi. O njem v klubu govorijo z velikim spoštovanjem, še posebej tisti, ki so ga osebno spoznali. Velika škoda je, da je prišlo do tragedije. Moje mnenje je, da Dražen ni pokazal vsega in da bi bil lahko še veliko boljši, kot je bil. Igralci kot je on so veliko naredili za nas Evropejce. Američanom so pokazali, da se odlična košarka igra tudi na drugi strani Atlantika. Vsi mu moramo biti zelo hvaležni.