"Prav ti nekateri ne vedo, da sem imel pred začetkom priprav seznam želja, ki je obsegal več kot sto imen košarkarjev različnega kakovostnega razreda. Za vsako igralno mesto sem imel najmanj deset predlogov. Resnici na ljubo pa sem že na samem začetku pogorel, saj se nismo mogli primerjati niti s podgoriško Budućnostjo ali pa s Cantujem, ki je prišlek med evroligaši v letošnji sezoni. Seveda, govoriva o finančnem vidiku primerjave. Potemtakem vam je lahko kristalno jasno, da nismo v položaju, da bi lahko pripeljali v klub košarkarja visoke kvalitativne ravni," je za kosarka.si dejal Olimpijin trener ter pojasnil še okoliščine prihodov Gorana Jeretina in Vladimirja Dašića, katerih igre niso vsem po godu.
Jeretina mu mečejo pod nos
"Poglejte, dosti ljudi mi meče pod nos Gorana Jeretina, a se ti isti pametnjakoviči ne zavedajo, da je bil Goran eden izmed redkih prostih organizatorjev igre na tržišču v obdobju okrog novega leta. In, seveda, za nas cenovno dostopen. Glede na to, da se z njim in z Vladimirjem Dašićem poznamo že dalj časa, ni nikakršna skrivnost, da sta prišla pomagat predvsem zaradi dobrih odnosov z menoj. Vsi v klubu so lahko zelo srečni, da smo uspeli v svojo sredino zvabiti dva kakovostna košarkarja. Enega z bogatimi izkušnjami ter drugega z velikim potencialom, da nekega dne postane vrhunski igralec," je odvrnil Filipovski: "Za nekaj več pa bo potrebnega veliko potrpljenja, garaškega dela, dobre volje in urejenega finančnega stanja. Vse ostalo so prazne zgodbice za otroke."
"Thomspon se razvija v izjemnega centra"
Nekdanji trener Turowa, Lokomotiva in Rome ter pomočnik v CSKA je podčrtal napredek fantov, ki so zaradi številnih odhodov sredi sezone dobili zajetnejšo minutažo: "Z moštvom, ki ga imam trenutno na voljo, delamo odlično, fantje so marljivi, željni dokazovanja in napredka na najvišji ravni. Kot primer vam lahko navedem Sasuja Salina, ki je lansko sezono več ali manj presedel na klopi, danes pa je prva izbira na poziciji branilca-strelca. Enaka zgodba se dogaja z Jako Blažičem, Dinom Murićem in Deonom Thompsonom. Brez slednjega si preprosto ne znam predstavljati igre po globini, saj je evidentno, da se Deon razvija v izjemnega centra, atletske predispozicije pa pri njem tako ali tako niso nikoli bile vprašljive. Tudi Robert Rothbart je bil pripeljan kot peti center in je danes prva zamenjava za Thompsona. To so reči, ki očitno mnogim niso preveč jasne ali pa se ne spoznajo na košarko. Morda pa je težka finančna situacija le bila za nekaj dobra in smo bili tako na nek način prisiljeni ponuditi precej več priložnosti mlajšim košarkarjem, ki so zaupanje strokovnega vodstva maksimalno izkoristili."
