Šport > Košarka

Privilegij, da je treniral Garnetta

dzikiktrening_main_despot Žurnal24 main
"To je bil zame privilegij, super izkušnja, da sem treniral Garnetta," je v pogovoru za zurnal24.si dejal trener Uniona Olimpije Aleksandar Džikić. "Vsi igralci, ki jih imamo za superzvezde, so veliki delavci."
 

Preberite še ...

Džikić o O'Nealu, Kiddu, Wallaceu, Bibbyju

Po petkovem dopoldanskem treningu Uniona Olimpije sem se srečal s trenerjem Aleksandrom Džikićem. Pred prihodom v Ljubljano je dve leti delal v trenerskem štabu moštva NBA Minnesota Timberwolves. Pravzaprav sem želel le njegov komentar minulih zimskih zvezdniških prestopov v ligi NBA, a sva se oba navdušenca za NBA zapletla v tričetrturen pogovor. Nastal je intervju, ki vam ga ponujamo v dveh delih. Kaj Džikić meni o morebitni evropski diviziji? Kako je trenirati zvezdnike, kot je Kevin Garnett? Kaj se je zgodilo z Miami Heati? Preberite si v nadaljevanju!

Kakšna je razlika v treningih in delu trenerja med ligo NBA in evropsko košarko?
Velika, velika. Razlike so velike, še najmanj v sami košarki. Razlika je v organizaciji treninga in dela, v načinu dela z igralci, v količini treninga. To je povezano z dinamiko igranja v NBA, koledarjem, kakovostjo, napori. Vemo, da je liga NBA kratka, igra se šest mesecev, v tem času pa se odigra 82 tekem. Igra se v visokem tempu, kjer ni časa za treninge, kakršni so običajni za evropsko košarko.

 
 

Sam sem sodeloval s tremi moštvi, s Seattlom, San Antoniom in Minnesoto, kjer sem delal tudi kot trener in na košarko nisem gledal kot na šovbiznis.

Aleksandar Džikić

 
Marsikdo v Evropi meni, da je NBA zgolj šov, da se igra preveč "run and gun", da igralci ne dajo vsega od sebe. Kakšno je vaše mnenje?
Sam sem popolnoma drugačnega mnenja. Ne bi rekel, da je to zgolj šov. Morda v tem smislu, da je to pač posel kot drugi profesionalni športi v Evropi, na primer Liga prvakov v nogometu. Vsak, ki vlaga v šport, želi, da se mu to povrne. Sam sem sodeloval s tremi moštvi: s Seattlom, San Antoniom in Minnesoto, kjer sem delal tudi kot trener in  na košarko nisem gledal kot na šovbiznis.

Džikić je nekdaj sodeloval tudi z Ostrogami. © Action Images

 
Morda bi bilo bolje, da bi bilo tekem manj , posamezna tekma bi bila pomembnejša, igralci pa bolj spočiti?
Ekipe v NBA potujejo z enega konca celine na drugega. To si mi težko predstavljamo. ZDA ni zgolj država, je pravzaprav celina. To je tako, kot če bi ekipa, ki igra v Barceloni, letela v Moskvo, od tam pa v Istanbul in potem denimo v Beograd, nato pa bi v Ljubljani igrali zelo slabo. Pred tem bi igrali pet tekem zaporedoma in jim zaradi utrujenosti ne bi šlo, mi pa bi si ogledali prav to tekmo in si rekli: "Jaoooo!" Odvisno je tudi, v kakšen stanju je tisto sezona ekipa. Minnesota je denimo letos po odhodu Kevina Garnetta v stanju sanacije. Na repu Vzhoda sta Miami in New York, dve od najbogatejših ekip, torej ni vse v financah in šovbiznisu.

Poznate idejo o širitvi lige v Evropo, o tako imenovani evropski diviziji?
V NBA sta zdaj dve konferenci in po tri divizije v vsaki konferenci s po petimi moštvi. Tu je zdaj težava – v katero konferenco postaviti to evropsko, sedmo divizijo, in kako organizirati te tekme? S katerimi ekipami, s katere obale, bi torej te ekipe igrale več tekem? Najbrž z vzhodnimi, a kljub temu bi nekajkrat morale potovati v Seattle, Portland, San Francisco, Los Angeles, Salt Lake City, Phoenix ... to so ogromne razdalje. Če je ekipa iz Londona, to še ni takšna težava, a kaj, ko se evropska košarka ne igra v Londonu. Mislim, da so ekipe, ki jih omenjajo za sodelovanje, iz Londona, saj je to največje tržišče, ter iz Rima, Pariza, Berlina in še iz enega mesta. Kaj pa grške in ruske ekipe? CSKA, Panathinaikos, Olympiakos, Dinamo Moskva ... Te veliko vlagajo v košarko. Nimamo pa ekipe, ki bi vlagala v Berlinu. Niti v Londonu niti v Parizu ne vlagajo dovolj. Ta tri tržišča so za NBA najbolj zanimiva, a košarka na najvišji ravni tam ne obstaja.

Za Kevina Garnetta njegov nekdanji trener Aleksandar Džikić pravi, da je pravi deloholik. © AFP

 

Do decembra ste še delali v Minnesoti. Kako so se Timberwolvesi lotili obdobja po Kevinu Garnettu?
Obe kupčiji smo opravili, ko sem bil tam še jaz. In obe smo opravili z Bostonom, dobili smo veliko število mladih igralcev, ki se morajo razviti, na naboru pa smo izbrali Randyja Foya, McCantsa, Craiga Smitha, Coreya Brewerja. Skupno torej osem, devet mladih igralcev. Ekipa ima potencial. V kupčijah pa nismo dobili igralca, kot je Kevin Garnett, nikogar tako posebnega. Garnett je poseben.

 
 

Zame je bil privilegij, super izkušnja, da sem treniral Garnetta, saj je košarkar, ki je spremenil način igranja na svojem položaju, to je položaj številka štiri.

Aleksandar Džikić

 
Kako je trenirati zvezdnike, kot je Garnett? Imajo kaj privilegijev?
Za druge ne vem, lahko pa povem za igralce, ki jih poznam. Garnett je pravi deloholik, na pripravljalni kamp prihaja popolnoma pripravljen, je izjemen športnik. Drugi od njega črpajo energijo, on jo že na treninge prinaša ogromno, res ogromno. Sam sem se z njim odlično razumel. Zame je bil privilegij, super izkušnja, da sem treniral Garnetta, saj je košarkar, ki je spremenil način igranja na svojem položaju, to je položaj številka štiri. Kar se tiče preostalih, so – vsaj kolikor vem jaz – vsi igralci, ki jih imamo za superzvezde, veliki delavci. Spoznal sem Kobeja Bryanta, Raya Allena, Tima Duncana, Tonyja Parkerja ... fascinirali so me.

Boston Celticsi so zgodba letošnje sezone ...
Boston je ustvaril ekipo, ki bo najpozneje v enem letu prvak. Moštvo so povezali okoli trojice igralcev, ki bodo prišli v Hišo slavnih: Kevin Garnett, Ray Allen in Paul Pierce. Podpisali naj bi še s P. J. Brownom, ki je zelo izkušen, pravi za končnico. Želijo pa si še Sama Cassela, s čimer bi bila to ekipa veteranov, kar bi pomenilo prednost v končnici, ko se še več igra in manj trenira in ko se odloča o tem, ali je sezona uspešna ali ne. Mislim, da so zelo dobro pripravljeni.

Povsem drugačna zgodba je z Miami Heati, prvaki izpred dveh let, ki so najslabša ekipa sezone. Kaj se je zgodilo?
Kaj se je zgodilo? Ahhh ... tistega leta, ko so postali prvaki, so bili izjemno lačni uspeha. Pat Riley je želel vsem dokazati, da lahko postane prvak z ekipo, ki ni Los Angeles Lakers in ki nima Magica Johnsona – glede na to, da mu to ni uspelo z New York Knicksi. Shaquille O'Neal je želel dokazati, da je bila kupčija med Lakersi in Heati za Lakerse slaba. Alonzo Mourning in Gary Payton sta hotela svoj prvi prstan, pa Dwyane Wade. Imeli so podobne interese, ki jih je Rileyju uspelo združiti v pravo moštvo in tako so zmagali v velikem finalu. Morda se je potem ekipa zasitila, spremenil se je tudi kader, zdaj plačujejo ceno tega. To je moštvo, ki je finančno zelo stabilno, imajo zvezde, imajo Dwyana Wada. Jaz pričakujem, da bodo v nekaj letih spet pri vrhu, saj imajo igralca, okrog katerega lahko zgradijo ekipo.

Vince Carter, član New Jerseyja, ima po Džikićevem mnenju t. i. NBA coolness. © Action Images

 


 
 

Carter, ki je najdlje od konca, je čisto drugačen, ima to tako imenovano NBA coolness, česar v Evropi gledalci ne marajo, igra brez čustev, vseeno mu je, izbor njegovih metov je tako, tako, ne igra obrambe.

Aleksandar Džikić

 
Še dve ekipi sta zelo zanimivi. Imata res vrhunske igralce, a ne moreta v sam vrh. New Jersey Nets. Govorili so o Big Three, veliki trojici: Jason Kidd, Vince Carter in Richard Jefferson. Ni jim šlo in Kidd je zdaj odšel.
Razlika med temi tremi igralci je v njihovem pristopu do igre. Kidd, ki je najbližje koncu kariere, si je najbolj želel zmag. Carter, ki je najdlje od konca, je čisto drugačen, ima to tako imenovano NBA coolness, česar v Evropi gledalci ne marajo, igra brez čustev, vseeno mu je, izbor njegovih metov je tako, tako, ne igra obrambe. Poleg tega so imeli težave s poškodbo Krstića, manjkal jim je lani in manjka jim letos. Ko se nekaj gradi, a se poruši ... je res najboljša rešitev ta, ki so jo storili, da so prodali Jasona Kidda. Zdaj bo zanimivo, okrog koga bodo zgradili novo ekipo. Morajo najti pravega igralca.

Govori se, da bo po sezoni odšel še Carter?
Če bo res šel, se bo občutno sprostil njihov proračun. Poleti bo na tržišču veliko prostih igralcev, tisti, ki bo imel največ denarja, bo lahko to izkoristil. Že dva dobra igralca lahko povsem spremenita moštvo.

Denver Nuggetsi imajo Carmela Anthonyja in Allena Iversona, ki sta med petimi najboljšimi strelci. Marcus Camby je med najboljšimi v blokadi in skokih. A bi se vseeno lahko zgodilo, da bodo ostali brez končnice?
Zahod je izjemno neprijeten, vsako leto se nekdo prebije naprej. Mislim, da letos ni nihče pričakoval New Orleansa v vrhu, pa Lakersi igrajo bolje. Nuggetsi imajo ta par in kar je najpomembneje, zelo dobro deluje. Težko se je na Zahodu prebiti v končnico. Denver ima ta dva zvezdnika in povsem solidno centrsko linijo. Manjka pa jim igralec, ki bi Carmelu in Iversonu omogočal lahke točke. Oba si sama ustvarjata priložnosti za točke, veliko lažje je, če imaš nekoga, ki organizira igro, ti pa le realiziraš točke. To jim ta hip manjka.

V sredo si preberite še drugi del intervjuja. Kakšno je mnenje trenerja Džikića o slovenskih košarkarjih v ligi NBA? O "evropskem Torontu"? Napovedal pa je tudi finalista sezone.
Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.