Za konec skupinskega dela v Kölnu je prišla zmaga proti Franciji in to brez pomembnega člana Mika Tobeyja. Kakšen je to znak za drugi del tekmovanja v Berlinu?
Jaz bi prvo najprej čestital Francozom, da so se tako uporno borili, ker slovenska zmaga proti njim zame ni nikakršno presenečenje. Tekma je bila dobra, govorimo o dveh vrhunskih moštvih. Vse smo videli, igralo se je izjemno. Tole je bilo ... Meni je v čast, da sem bil v živo del takšnega spektakla. Če ni Tobeyja, bo prevzel nekdo drug. Če ne bo Eda Murića, če ne bo ... To je ta kemija, o kateri toliko govorimo. Zato pa je košarka kolektivni šport in v takšnih primerih se vidijo pravi igralci, prava kemija, če igralci znajo prevzeti odgovornost za drugega. In to so proti Franciji pokazali. Brez Tobeyja, kar je bil velik hendikep za nas, smo dobili odlično ekipo Francije.
Kako bi ocenili skupino v Kölnu?
Moram reči, da sem presenečen nad tem turnirjem. Morda je bil prvi dan, razen tekme med Slovenijo in Litvo, nekoliko manj kakovosten, vendar smo kasneje gledali same dobre dvoboje. Še Madžari, ki so bili v narekovajih tu najslabši in so na koncu tudi zasedli zadnje mesto, so bili dobri in so na trenutke prav tako prikazali lepo košarko. V Kölnu je malce šepala organizacija, a kar se tiče same košarke, pa so bile tekme na vrhunski ravni.
Kako je spremljati predstave sina po eni strani kot oče, po drugi pa kot strokovni sodelavec televizije?
Jaz s temi stvari nimam težav. Morda se kdaj pa kdaj najde kdo, ki je pameten in reče, glej ga, kako hvali svojega sina. Ampak res poskušam biti objektiven, včasih ga celo hvalim premalo. To pa zato, ker vem, da ga bodo vsi drugi. Spremljam ga pa seveda zelo nervozno, po tekmi sem brez nohtov, imam povišan krvni pritisk, povsem sem preznojen. A ko se zmaga, je vse ok.
Kako bi strokovni komentator Saša Dončić opisali predstavo Luke Dončića proti Franciji?
Odlično, pet. Kaj naj rečem? Ljudje so fasncinirani, vau, 47 točk. Mene že od začetka fascinira način igre. Če že govoriva o njem, čeprav raje govorim o celotni reprezentanci, se je Luka na primer na že dobljenem dvoboju proti Madžarski vrgel za žogo in s tem tvegal poškodbo na tistih tračnicah za kamero ob igrišču. Da ga vidiš vsepovsod, v skoku, podajah, zapiranju. Mene bolj to fascinira, 47 točk pa je res lep dosežek. Enkrat zadene, drugič ne. 'Šut' je takšna relativna reč, enkrat ti gre, drugič ne moreš zadeti bazena. Proti Franciji je pač šlo. Vse se je poklopilo in tu je zaslužena zmaga.
Po poraz proti BiH se je govorilo, da je Goran Dragić igral premalo, tokrat je skoraj vseh 40 minut ...
Mah, jaz bom tako dejal. Ko se izgubi tekmo, je veliko teh 'pametnjakovičev', ki vedo, kaj bi se vse moralo narediti in zgoditi. Mi smo tukaj, a ne vemo, kaj se natančno dogaja na parketu, kaj se dogaja v slačilnici in kaj se dogaja v hotelu. To ni ... Gre za kompleksne reči. Zakaj Gogi ni igral, bo igral, ni igral, mislim, da se mi s temi stvarmi ne bi smeli ubadati. Enostavno je takšne reči potrebno prepustiti strokovnemu štabu in ekipi ter ne delati umetne drame, tako kot se je zgodilo po Bosni in Hercegovini. Bil sem 'ful' razočaran, ko sem po tisti tekmi poslušal in bral komentarje.
Pred petimi leti ste zelo zgodaj napovedali finale Slovenije in Srbije. Bi si upali tokratna finalista?
Glede na prikazano doslej ... Z Grčijo se ne moremo srečati do finala, s Srbijo do polfinala. V polfinale vsekakor sodijo Srbija, Grčija in Slovenija, za tistega četrtega pa bi si moral nekoliko več ogledati druge skupine. Nisem jih nekaj spremljal, ampak verjamem, da bo to nekdo iz naše skupine (če se zgoraj omenjene izbrane vrste prebijejo v polfinale, bi bila to iz skupine, ki je igrala v Kölnu, Litva; op.p.).
Torej med štiri smo se uvrstili, kaj pa kolajna?
Najraje bi videl, da bi bila zlata. Mislim, da so ti fantje tega sposobni. A videli ste sami, kaj se lahko zgodi. Prva sekunda tekme z Nemčijo in stopiš sodniku na nogo. Tako ti gre lahko celo prvenstvo. Če smo zdravi, če smo kompletni, potem smo najboljša ekipa na tem prvenstvu.
Kaj pa menite o sodnikih, ki se po metu žoge ne znajo pravočasno umakniti?
Nisem hotel ... Proti Franciji sem prvič pokomentiral sojenje. Moram reči, da sojenje ... Tako bom rekel. Ni na ravni reprezentanc. Sojenje na naši zadnji tekmi na primer ni bilo dobro niti za Francoze niti za Slovence. Ampak to je ta problem. Sodnikov se sploh ne bi smelo videti. Ne pa da se silijo in postavljajo v ospredje. In to je tisto, kar začne vse nervirati. Sodniki preprosto niso na ravni tega Eurobasketa, ta pa je doslej najmočnejši.
se mi zdi, da ste mal premal člakov o Doncicu dans naklamfal...
Hvala S. Dončića se pod mizo valja. Tipičen nastopač in posesivnež ! Pravo nasprotje Lukove mame .