Od prihoda Božidarja Maljkovića se je govorilo, da vas čakajo težke priprave. Je bilo res tako težko?
Da, bilo je težko in moram reči, da sem vesel, ker sem jih preživel. Praktično smo pred koncem priprav, čaka nas le še zadnjih deset dni. Menim, da smo dobro pripravljeni, dobro smo delali. Verjamem, da bomo sadove tega dela poželi na evropskem prvenstvu (EP).
Boste torej med najbolje fizično pripravljenimi ekipami?
To bi zdaj težko rekel. A opravljenega je bilo veliko dela, kako pa se bo to poznalo, bomo videli v Litvi. Še zlasti na zadnjih tekmah prvega dela in prvih drugega, ko se bodo pri vseh reprezentancah že začeli kazati prvi znaki utrujenosti. Kdor bo tam bolje pripravljen in bo zdržal nekoliko več, bo lažje prišel do zmage.
Že večkrat ste bili na reprezentančnih pripravah. Kaj je bilo tokrat drugače?
V sami organizaciji priprav je bil vsekakor spet storjen korak naprej. Dela se veliko več, treningi so bolj naporni. Tudi sistem je seveda nekoliko drugačen, saj ima vsak trener svoje zamisli, vzdušje pa je zelo v redu. Znotraj ekipe ni nobenih težav in verjamem, da bomo tudi v težkih trenutkih znali stopiti skupaj. Razlike so res minimalne, a prav te malenkosti ti lahko prinesejo dober rezultat. O košarki nas Božo ni naučil nič novega, ni odkril znanstvene fantastike. So pa tu tiste malenkosti, ki se mu zdijo pomembne in na katere opozarja. Verjamem, da je to prava pot do uspeha. Prav tu leži ključ do uspešnega nastopa na EP.
Do začetka tekmovanja sta še dva tedna, tekmecev pa si verjetno še niste podrobneje ogledali ...
Na papirju so naši glavni tekmeci zagotovo Rusi. Je pa skupina nevarna prav zaradi tega, ker ob pogledu na seznam reprezentanc niti ne vidiš težkih tekmecev. To je predvsem podzavestno razmišljanje. Vsekakor ne smemo nikogar podcenjevati. Če bodo te reprezentance začutile podcenjevanje in bodo videle, da se lahko kosajo z nami, bomo imeli velike težave. Lahko nas tudi premagajo, saj na tem EP ne bo lahkih tekmecev. Prav zaradi tega, ker je naša skupina morda nekakovostna, če se lahko tako izrazim, se bodo prav vsi borili do zadnje sekunde, saj računajo na napredovanje v drugi del. Za večino teh reprezentanc bi bil to izjemen uspeh.
Kaj so vam pokazale pripravljalne tekme? Teh je bilo že kar nekaj.
Predvsem so nam pokazale naše slabe strani. Na teh je treba delati in smo v zadnjih dneh tudi delali. Pokazale so se sicer tudi nekatere dobre reči. Predvsem nam manjka nekaj konstante v igri, imamo preveč nihanj. Popraviti moramo predvsem igro v obrambi in na zadnjih treningih smo se posvečali predvsem malenkostim v igri pod lastnim košem. Osebno sem zelo zadovoljen. Odigral sem dve in pol tekmi zapored, kar je bilo zame dober test, kako sem pripravljen. Zadovoljen sem, da nisem imel večjih fizičnih težav. Ni prišlo do starih problemov, do kroničnih bolečin, ki so se prej znale pojavljati. Hrbet je dobro zdržal vse napore in kar se tega tiče nimam večjih težav. Vse je OK.
Zdaj vas čakata dve tekmi s Španijo.
Gre za najboljšo ekipo v Evropi. Pravzaprav gremo k levu v usta. Čaka nas vroč teren. Zavedamo se, da bo zmago skoraj nemogoče doseči, a ob drugačnem razpletu bo to velik uspeh. Najpomembneje bo, da začutimo, da se lahko kosamo z njimi. Da niso fizično superiorni, da so krvavi pod kožo. S tem bi sami sebi dokazali, da jih lahko tudi na EP premagamo. Če se lahko zoperstavimo Špancem, potem se lahko tudi vsem ostalim reprezentancam. In jih tudi premagamo.
Če bi bila ta reprezentanca popolna in ne bi bilo teh poškodb in odpovedi, bi na papirju sodili tudi v ožji krog favoritov za naslov evropskega prvaka. Žal je tako, da smo zdaj na nekaterih položajih nekoliko kratki. Teh igralcev se pravzaprav ne da nadoknaditi, a verjamem, da bodo ti mladi, ki bodo dobili priložnost, znali to izkoristiti. Zanje bo to dobra popotnica za naslednja EP, še zlasti tistega v Sloveniji. Taktika bo verjetno prav ta, da bomo s to agresivnostjo poskušali dvigniti nivo naše igre in tekmecu otežili njihovo. Poskušali jim bomo vsiliti našo košarko. Če nas v tej premagajo, potem jim bomo dali roko, čestitali in nato šli naprej. A verjamem, da bomo z agresivnostjo in mladostjo trn v peti vsake reprezentance.
Večkrat se na tekmi zgodi, da pokličete soigralce in se z njimi pogovorite na igrišču. Kaj jim imate povedati?
To je povsem odvisno od situacije. Predvsem se mi zdi pomembno, da jih skličem skupaj in se pogovorimo. Tudi če kdaj rečemo kakšno neumnost. Gre za vtis, da smo skupaj, da se začuti enotnost. Da delujemo kot enota, da vemo, kaj delamo. 'V obrambi naredimo to, v napadu odigrajmo takole, bodimo bolj potrpežljivi, ne dovolimo jim lahkih točk izpod koša ...' Gre za takšne reči. Po mojih izkušnjah so takšne stvari vredne zlata. V težkih trenutkih je treba sklicati ekipo in si dati nekaj napotkov. Ti pomirijo mene in soigralce. Nato je nekako lažje igrati.
Omenili ste EP 2013. Boste še v reprezentanci?
Do takrat je še daleč. Zdaj sem osredotočen na to prvenstvo, potem pa bomo videli. Je še prezgodaj, da bi razmišljal o tem.
Boste šele po EP razmišljali o klubski prihodnosti?
Za zdaj je status quo.
Omenja se tudi prestop k Cedeviti.
Kontakti so, a nič konkretnega.
