Ciniki so že med četrtkovim srečanjem med Olimpijo in Joventutom modrovali, da je cilj – razlika več kot 17 točk – izpolnjen. Še veliko bolj od sramotnega poraza peče način, kako je do njega prišlo.
Trenerju
Aleksandru Džikiću
prav veliko vprašanj po
srečanju
niti ni bilo treba zastavljati:
"Nisem toliko razočaran nad rezultatom kot nad načinom, kako smo izvajali določene stvari. Na
parketu
nam
težišča igre ni uspelo prestaviti bližje košu. Napadalni načrt, ki smo ga pripravili za Špance,
nas ni pripeljal do zadostnega števila košev. Ni nam uspelo razširiti Joventutove obrambe. Žoge, do
katerih smo prihajali po skokih v napadu, niso končale v obroču. Nedorečenosti v napadu nam ni
uspelo nadoknaditi v obrambi. Nekaj je bilo tudi strahu pred porazom ... Ko je voz drvel navzdol,
so gostje naše poskuse zatrli z zadetki prek rok."
Kljub zaostanku za 20 točk in več je občinstvo v veliki meri še vedno spodbujalo moštvo in
pozdravilo vsak, bodimo iskreni, takšni trenutki so bili redki, koš. Razlegalo pa se je skandiranje
proti trenerju. Zahteve po odhodu in žvižgi za trenerja v Tivoliju niso vsakdanja stvar. Če nas
spomin ne vara, se je to zadnjič pripetilo v zloglasni sezoni
2005/06
, ko je Olimpijo nekaj mesecev vodil
Pino
Grdović
.
"To je zame veliko razočaranje tudi zaradi gledalcev. Jasno mi je, zakaj so nezadovoljni in
zakaj žvižgajo. Tudi jaz bi žvižgal, če bi bil na tribuni. Menite, da bodo kričali: Džile,
mojster?!? To me sicer zelo boli. Čutim, da sem razočaral navijače, ki so mi bili pomembni vse od
mojega prihoda naprej. Menim, da te stvari podobno vplivajo tudi na igralce,"
je povedal
Džikić, ki ni hotel izpostavljati nikogar.
|
|
|
Jasmin Hukić meni, da za Union Olimpijo ne bi bilo dobro, če Aleksandar
Džikić odide, ker
"ima v sebi nekaj posebnega in je še mlad, zato lahko napreduje". © Špela Mohorič
|
| |
"V skoraj letu, odkar sem tu, nisem upiral prsta v nikogar. Košarka je kolektiven šport. To je
stvar ljudi, ki vodijo klub. Tisti, za katere gre, tudi sami vedo, da niso igrali dobro. Vesel bi
celo bil, če bi pred tekmo obstajali kazalci, da se bo zgodilo nekaj takšnega. Niso, zato je moje
razočaranje še toliko večje. Nisem videl, da kdo svojega dela na igrišču namerno ne bi opravljal
tako, kot je treba.
Čeprav stopalo še ni povsem zaceljeno,
Jasmin Hukić
ni okleval ob misli na nastop na tako pomembnem srečanju. Brez
treninga doseženih 15 točk priča o njegovem nespornem mojstrstvu. Vendar pomoči od soigralcev ni
bilo:
"Vidi se, da nimamo igre, in to me najbolj jezi. Tako mene kot navijače. Tudi jaz sem kriv, saj
sem del ekipe. Lahko iščem alibi v tem, da sem igral z eno nogo. Poskušal sem vse. Dvajset minut
brez treninga na evroligaški ravni je preveč. Ko gledaš tekmo s strani, vidiš pomanjkljivosti. V
četrtek sem igral in sem jih videl še več. Nimamo obrambe, v kateri bi igralci pomagali drug
drugemu. V napadu žoga ne teče. Najvažnejše pa je spoznanje, da se nismo borili, kar je na
tivolskem parketu
nedopustno
."
|
|
|
Golubović ostaja eden od najbolj hladnih zmajev. © Saša Despot
|
| |
Ne glede na razočaranje nad dozdajšnjim delom sezone Jasmin napoveduje boljše čase:
"Star sem blizu trideset let. Ko sem bil mlajši, sem imel cilje, da bi osvajal lovorike, seveda
jih imam še zdaj, saj imam zmagovalno mentaliteto, in razmišljam o tem, kje bi igral. Zdaj želim
biti tu in hočem, da Olimpija napravi pravo stvar. To, kar trenutno počnemo, ni v redu. Imamo
perspektivo, kakovosti pa trenutno ne. Eden od teh, ki sedijo v garderobi, lahko jutri napravi
podoben napredek kot Begič, vendar moramo biti potrpežljivi. Ne vem, ali imajo ljudje, ki nas
plačujejo, dovolj potrpljenja za to."
