Pričakujem, da se bodo fantje in dekleta v moji šoli dobro zabavali in predvsem, da bodo videli, da te šport lahko nauči marsikaj. Sani Bečirovič

Sani, najprej čestitke ob ustanovitvi lastne košarkarske šole. Od kod pa pravzaprav ideja o njej?
Ideja izhaja iz tega, da se vsako poletje znova in znova sprašujem, kaj bom počel po karieri. Morda je ta šola luč sveta ugledala malce prezgodaj, saj še kar nekaj let nameravam igrati košarko. Dejstvo pa je, da so se odprle določene zadeve in zdelo se mi je nesmiselno zamuditi priložnost.

Kaj pričakujete od šole oziroma kakšni so cilji?
Pričakujem, da se bodo fantje in dekleta v moji šoli dobro zabavali in predvsem, da bodo videli, da te šport lahko marsikaj nauči.

V šoli naj bi poleg trenerjev sodelovali tudi psihologi, zaživela pa naj bi tudi fundacija, ki bi pomagala tistim, ki nimajo finančnih sredstev, da bi se lahko ukvarjali s košarko.
Vsa zadeva je zastavljena res vrhunsko. Vsi tisti, ki so pristopili, so pristopili z navdušenjem in so pripravljeni pomagati. Jaz pa upam in si želim, da bodo vse te naše ideje postale realnost. Sem velik optimist, saj se je večina idej že uresničila, zdaj pa se pričakuje še tista "finalizacija" in mislim, da bo vse tako, kot mora biti.

6Pack Čukur je predstavil uradno himno košarkarske šole Sani z naslovom Postani Sani. © Tadej Vidrih

Z reprezentanco vas čakajo praktično najpomembnejše kvalifikacije v zgodovini slovenske košarke. Kakšna so pričakovanja pred turnirjem v Atenah?
Pričakovanja so visoka, to pomeni uvrstitev na olimpijske igre. Mislim, da imamo primerno kakovost in izkušnje, zagotovo bo potrebne tudi nekaj sreče, sam pa sem trdno prepričan in verjamem, da nam bo ta zgodovinski met le uspel.

	Dvanajst oziroma enajst fantov, ki so igrali na prejšnjem evropskem prvenstvu, ima z Grki še neporavnane račune. Sani Bečirovič

Favoriti turnirja so Grki, s katerimi se, če bo vse potekalo po načrtih, najverjetneje srečate v polfinalu.
Da, srečamo se, če bo vse po sreči, in tega si močno želim. Grki so zagotovo favoriti, to pa predvsem zaradi navijačev, ki jih bodo spremljali in spodbujali. Mislim pa, da ima 12 oziroma 11 fantov, ki so igrali na prejšnjem evropskem prvenstvu, z njimi še neporavnane račune in bi se zagotovo radi še enkrat srečali z njimi.

Kaj so prednosti trenutne reprezentance?
Prednost te reprezentance je, da že ima za sabo velika tekmovanja. Na zadnjem evropskem prvenstvu smo bili praktično že z eno nogo v polfinalu in mislim, da je zdaj res nastopil čas, da se tudi nam nasmehne sreča in nam pomaga do želenega cilja.

Košarkarska šola Sani

Košarkarska šola bo vrata odprla prvega septembra letos in bo potekala v številnih osnovnih šolah v Mariboru, Slovenski Bistrici in njuni okolici.

Za konec še nekaj besed o klubski sezoni. Potem ko je bila lanska sezona skoraj sanjska, pa letos v drugem delu sezone drastično zmanjšanje minutaže. V čem vidite razloge?
Dejstvo je, da je v prvi polovici vse šlo tako, kot bi moralo, kar se mene osebno tiče. V drugem delu pa nepojasnjen padec minutaže in vloge, kar je pripeljalo do nezadovoljstva, zaradi katerega sem zadnji del sezone gledal s tribun. Zakaj je tako, ne vem, preprosto se je to pač zgodilo. To zdaj pomeni, da se moje sodelovanje s Panathinaikosom končuje oziroma se je končalo. Sicer obstaja obojestranski interes za nadaljnje sodelovanje, vendar bomo zaradi tega drugega dela sezone še videli, kakšen epilog bo zgodba dobila.

Kje bo nadaljeval košarkarsko kariero, še ni znano. © Tadej Vidrih

Torej ni šlo za trenja med vami in klubom?
Ne, dejstvo je, da je bilo preprosto preveč kakovostnih igralcev na isti poziciji, torej na zunanjih položajih. Za mir v ekipi je bilo pač treba storiti to, kar je bilo storjeno, na žalost pa sem to na svoji koži najbolj občutil jaz. Takšen je pač šport.

Si po vsem tem še želite ostati v Panathinaikosu?
Jaz bi rade volje ostal, ampak spet se vračamo na to, da so mesta že popolnjena, vsi igralci imajo pogodbe že podpisane in težko vidim, da bi po tem ostal tam. Torej, da bi se še enkrat znašel v isti vlogi.

Zanimanje za vaše storitve je že pokazal bolonjski Fortitudo, kjer ste že igrali. Boste morda znova oblekli dres tega kluba?
Možnosti so se pokazale, a Fortitudo je trenutno v neki rekonstrukciji in mislim, da ni pripravljen na mojo vrnitev.

Obstaja kakšna možnost, da še kdaj zaigrate za kakšen slovenski klub?
Zakaj pa ne. Mislim, da če se zdaj v Olimpiji stvari postavijo tako, kot se morajo, potem bo za marsikoga vrnitev v domovino postala zanimiva, a o tem trenutno še ne razmišljam.