Na jutrišnjih volitvah bo glasovalo 99 delegatov iz različnih športnih zvez pod okriljem olimpijskega komiteja. Ker glasovi delegatov iz zvez olimpijskih športov štejejo dvojno, bo vseh oddanih glasovnic 133. Za zmago je potrebna večina, torej 67 dobljenih glasov.
Že nekaj let delujem s športniki na strogo psihološkem nivoju in se me je dotaknilo njihovo stanje takoj po koncu kariere. Ko vidiš, da so na koncu fizični in tudi čustveni invalidi. Pri nas se premalo razmišlja o tem, kaj bodo športniki dosegli po koncu športno-profesionalne aktivnosti. Drugo, kar me je navedlo h kandidaturi, pa je mnenje, da se lahko iz športa naredi gospodarsko panogo. Glede na to, da je svet še vedno v gospodarski krizi, je omenjen faktor lahko naša priložnost. Kandidaturo so mi predlagali nekateri bivši vrhunski športniki.
In kaj bi bilo po vašem mnenju športnikom treba ponuditi po zaključku kariere?
Po koncu kariere je prepozno. Športnikovo zgodbo je treba razvijati od začetka. S svojo vrhunskostjo morajo doprinesti k družbi, na primer k nekemu podjetju.
Kakšna je vaša izobrazba?
Imam diplomo iz psihoterapije, poleg tega sem tik pred tem, da postanem še diplomirani transakcijski analitik-psihoterapevt.
Na kratko opišite vaše dosedanje delovanje v slovenskem športu.
Športnike sem pripravljal na tekme oziroma jih reševal iz krize. Kot funkcionar še nisem deloval, v ta del športa prihajam kot sveža sila. Moja prednost je, da nisem z ničemer obremenjen.
Lobiranje je pri volitvah zelo pomemben faktor. Kako ste se trudili nabirati glasove?
Glasov ne kupujem. V zadnjih tednih sem opravil sestanek na skoraj vsaki zvezi posebej. Pogovarjali smo se, kako bi lahko jaz rešil njihove težave.
So vas poleg Vaterpolske zveze Slovenije še katere zveze odkrito podprle?
O tem ne bi rad govoril, ker sem to že storil, pa so potem prišli pritiski na to zvezo in človeka, ki bi moral glasovati, so potem zamenjali.
Kaj je Olimpijski komite Slovenije za časa mandata Janeza Kocijančiča delal narobe?
Ne bom rekel, da so kaj delali narobe. Ravnali so po svojih najboljših zmožnostih. Toda v naslednjih štirih letih tak način vodenja ne bo dovolj dober. Druge možnosti, kot prej navedene spremembe, Slovenija trenutno nima.
Milan Krajnc
Šport prihaja z ulice, zato je treba okrepiti lokalni šport, da manjše zveze ne zbledijo v povprečju. Seveda tudi s pomočjo gospodarstva. Vrhunski šport potrebuje več denarja, do katerega bi lahko prišli preko kadrov. Zadnji čas se v podjetjih vse preveč gleda na dobiček, v športu pa na uspeh. Sem mnenja, da se je čim prej treba vrniti nazaj k človeku.
Ste relativno nepoznani. Vaš nastop proti Janezu Kocijančiču bi lahko primerjali s svetopisemsko zgodbo o Davidu in Goljatu. Kakšne možnosti za zmago si pripisujete sami?
Tako kot mi trenutno kaže, sem stoprocenten v zmago.
Na čem gradite svoj optimizem?
Ko sem hodil od zveze do zveze ter se pogovarjal z odgovornimi, se je zgodilo naslednje: posameznika sem pogledal v oči in takoj mi je postalo jasno, če govori resnico ali ne. Narejeno imam statistiko, ki pravi, da bom v torek deležen večine.
