Anamarija Lampič je osvojila bron v sprintu v klasični tehniki na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Oberstdorfu v Nemčiji. "Zelo sem vesela in ponosna na ta bron, malo pa je grenkega priokusa, ker je bilo tako blizu srebro. Tega sem s Katjo (Višnar, op. a) osvojila na prejšnjem SP in bron je tudi za vzeti," je dejala Lampičeva.
Zlato je osvojila Švedinja Jonna Sundling, srebro Norvežanka Maiken Caspersen Falla (+2,32), Lampičeva je na tretjem mestu zaostala 2,35 sekunde in je srebro zgrešila za vsega tri stotinke.
"Ko sem prišla v cilj, sem bila stoodstotno prepričana, da sem dobila fotofiniš in sem druga. V trenutku, ko sem prečkala ciljno črto, sem si dejala, oh mogoče pa sem vendarle druga, nato pa, da zagotovo bom. Pa so mi kmalu povedali, da sem bila tretja. No, vseeno, medalja je tu," je na novinarski konferenci prve trenutke po slavju strnila Lampičeva.
Pika na i šampionski sezoni
Tik pred začetkom SP je po odpovedi zadnjih tekem sezone osvojila mali kristalni globus za seštevek sprintov, dobra dva dneva pred tem je napovedala, da ji bo pričakovana osvojitev tega pokala pomenila več kot medalja na SP.
"Danes pa se ne morem odločiti, kaj mi pomeni več. No, kristalni globus je res nekaj posebnega, skupek vseh tekem. Res je, da v tej zimi še nisem zmagala, bila pa sem že druga in tretja in najboljša skupno od vseh in to mi res veliko pomeni. Na SP gre za le en dan v vsej sezoni, osredotočen moraš biti do konca, v formi, vse mora biti odlično, od smuči, počutja in lahko rečem, da se mi je izšlo, lahko pa se tudi ne bi."
"Petra je daleč pred mano"
Po Petri Majdič je postala druga Slovenka, ki je v tekih osvojila posamično medaljo na SP. "Petra je še vedno precej pred pred mano, osvojila je tri male globuse, dve medalji na SP in bron na olimpijskih igrah. Bom morala še krepko delati, da jo prehitim, a je in bo moj idol in vzornica."
Na poti do brona se iz polfinala v finale ni prebila po mestih, ampak kot srečna poraženka po času. "Ni bilo prvič, da sem morala spremljati drugo skupino. A sem verjela, da bom napredovala, 95-odstotno prepričana sem bila, ker je bila prva skupina res močna, vsaka od nas bi lahko stopila na zmagovalni oder, finale pred finalom, bi lahko mirno rekla. Na kolesu sem potem vrtela pedala in gledala drugo skupino na zaslonu ter upala, da bom v finalu, kjer se znova odvija nova igra."
Srebro je bilo dosegljivo
V četrtfinalu in polfinalu je bila v ospredju, drugače je začela finale. "Videla sem, da mogoče to ni najboljša ideja, da bi bila spredaj, zato sem finale začela bolj zadaj."
V finalu je nazadovala tudi na peto, predzadnje mesto, potem pa znova počasi napredovala. "Vedela sem, da če se bom držala skupine, bom lahko uspešna, da moram stisniti zobe in ohraniti stik. Videla sem, da sem zelo močna v finišu in če bi bila v zaključku malo prej pred Johanno Hagström, kot sem bila, bi bila druga v cilju, pred Fallo."
"V takšnih pogojih še nisem tekmovala"
V kvalifikacijah je bila šele 14. "Tedaj je bila proga trda kot beton, bila sem malo zaspana, ne tako navita kot pozneje v izločilnih bojih, ko je šlo bolje in bolje iz teka v tek ... Proga pa je bila vse slabša, od četrtfinala do finala. Še nikoli nisem tekmovala, ko je bilo tako vroče in se je vdiralo, danes sicer manj kot v prejšnjih dnevih. Dobro, da so progo solili in prestavili start na zgodnejšo uro, drugače bi bil pravi kaos."
Petindvajsetletnica se ni pozabila zahvaliti slovenski ekipi v servisu. "Serviserji so se res izkazali, smuči so bile odlične. Vedno so prvi na progi, jih zelo cenim, brez njih ne bi bilo nič. Že ob 3.30 uri so bili na progu, zvečer so se vrnili, oni so pravi zmagovalci. Težka služba, ves čas so zunaj, testirajo in se res trudijo."
Upoštevala očetov nasvet
Pogrešala je družino ob progi in očeta Janeza, ki je bil leta 1984 na OI v Los Angelesu deveti v ekipnem kolesarskem kronometru. "Gotovo bi ga slišala ob progi, njegovo glasno navijanje. Danes se še nisva slišala, po osvojenem globusu pa. Dejal mi je, da ga sedaj imaš, veš, kaj je pred tabo, ter kaj moraš narediti. Biti v ospredju in iti naprej do konca. Nasvet, ki sem ga upoštevala."
Že prejšnji teden je odšla v Oberstdorf. "Mislim, da sem s tem naredila res pomemben korak, ker so tu povsem drugačne razmere od tistih prej v sezoni. Ene se na drugačne razmere prilagodijo prej, druge pozneje. Mogoče je Eva Urevc malo zamudila s prihodom na prizorišče SP, bila je malo razočarana po izpadu v četrtfinalu. Mislim pa, da je imela slab dan, malo premalo izkušenj za nastop v takem mehkem snegu. A se je v tej sezoni že dokazala in mislim, da bova zmogli in dali v nedeljo na ekipni tekmi vse od sebe."
"Proslavimo, a jutri je že nov dan"
Po vseh današnjih obveznosti jo čaka le malo sprostitve. "Odprli bomo šampanjec, da proslavimo, a jutri je že nov dan, treningi in testiranja ter osredotočenje na nedeljo. Šele potem se bom odločila, ali bo tedaj zame konec SP ali pa bom nastopila še na 10 km prosto ali na 30 km klasično, vse je še odprto."
Prepričana je, da ima v sprintu še rezerve, še več pa na razdaljah. "Tu pa sploh lahko še veliko naredim v prihodnje. Čeprav je težje proti v pravo formo in jo vsako leto nadgraditi. A sem tudi v tem pogledu v tej zimi napredovala, blizu stopničk sem bila na novoletni turneji, ko sem na zasledovalni tekmi osvojila četrto mesto in na to sem zelo ponosna," je pojasnila Lampičeva.
