Kitajska, država, kjer sta namizni tenis in badminton od športov z loparjem veliko bolj priznana, čaka na prvo zmago posameznika na turnirju za grand slam. 28-letna Li Na je tekom kariere za dve leti zapustila turnejo in se posvetila študiju, a danes priznava, da se je odločila prav, ko je leta 2004 spet poprijela za lopar. Z jutrišnjo zmago proti Caroline Wozniacki bi postala sploh prva kitajska finalistka turnirja velike četverice. In kaj jo lahko opogumlja? Dejstvo, da ima z Danko pozitivno bilanco zmag in porazov (2:1, premagala jo je tudi na lanskem OP Avstralije) ter da do polfinala tekmicam sploh še ni oddala niza.
"Za zmago v Melbournu mi je mož obljubil kreditno kartico, s katero bom lahko odšla po nakupih. Poglejte ga, je že zapustil tribuno in mu ni več do smeha," se je v torek pošalila na račun svojega soproga in trenerja Jiang Šana. Na tribunah ni njene mame, ki je preveč živčna, da bi lahko gledalo hčerko, kako igra. "A moja mama je čudovita. Upam, da bom tudi sama nekega dne kot ona. Ljudje me sprašujejo, kaj bom počela po karieri. Rada bi bila gospodinja in doma skrbela za svoje otroke. Moje oče je umrl, ko sem bila še majhna, zato želim, da bi moji otroci preživeli čim več časa s staršema."
Li Na je le ena od Kitajk, ki se vzpenja v svetovni teniški vrh. Tu so še Zheng Jie, Peng Shuai, Yan Zi … Pričakovanja in pritisk so na Kitajskem vse večja. "Ne glede na to, kaj dosežeš, so zahteve in pričakovanja zelo visoka. Kitajci bodo vedno menili, da bi morala igrati še bolje. A naprej moram zadovoljiti sebe, potem bom lahko še druge. Še naprej bom trdo garala," obljublja Najeva, ki si doslej (kljub lepim zaslužkom) ni mogla veliko privoščiti, saj je morala večino zaslužkov dati kitajski teniški zvezi. Slednja podpira predvsem mlade igralke, medtem ko se mora Najeva znajti, kakor ve in zna.
