"To je preveč. Nekako moramo odkriti način, da omejimo preglasno kričanje med dvoboji," je opozoril izvršni direktor turnirja v Wimbledonu Ian Ritchie, potem ko so naprave za merjenje zvoka ob krikih Belorusinje Viktorije Azarenke v obračunu proti Slovakinji Danieli Hantuchovi namerile kar 95 decibelov.
V All England Clubu so na glasne krike igralk sicer opozarjali že pred dvema letoma. Takrat so se celo odločili, da bodo sodniki (pre)glasne tenisačice sprva opozorili, nato pa tudi kaznovali z odvzemom točk. Nič čudnega, da so se odločili za tako radikalno odločitev, saj so dekletu Saše Vujačića Mariji Šarapovi ob kriku namerili skoraj neverjetnih 105 decibelov. Za primerjavo, kosilnica proizvaja zvok vse tja do 95 decibelov, na rock koncertih lahko obiskovalci uživajo v zvokih do 120 decibelov, medtem ko potniška letala ob vzletu proizvedejo zvok v višini od 130 do 150 decibelov. Človeški sluh povsem normalno sprejem zvoke do 90 decibelov, prag bolečine pa je na približno 120 decibelih.
"Tega ne morem spremeniti niti ne morem biti bolj tiha. Tako igram in to počnem že od otroštva," je v svoj zagovor dejala Azarenka in dodala:"„Menim, da to ne ovira moje nasprotnice, obstaja več drugih načinov, kako jih vznemiriti. To je vse del igre."
No, Azarenka in Šarapova pa nista edini igralki v karavani, ki jih "odlikuje" glasno kričanje. V "prvo ligo" lahko uvrstimo tudi sestri Williams, Marijo Kirilenko, Francesco Schiavone, Ano Ivanović, Marion Bartoli in mnoge druge.
Seleševa je začela
Trend kričanja ob udarjanju po žogici je začela ameriška tenisačica srbskega rodu Monika Seleš v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav so se njene nasprotnice večkrat pritožile, ustreznih sankcij ni bilo.
