Peter Prevc je med pripravami na novo sezono, v kateri bo poskušal upravičiti visoka pričakovanja slovenskega naroda, spregovoril za podcast Številke, ki ga vodi novinar RTV Slovenije Slavko Jerič.
Aktualni dobitnik velikega kristalnega globusa je eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov, s svojimi rekordnimi predstavami pa je v državi poskrbel za pravcato skakalno evforijo.
Njegov zadnji skok v Planici, s katerim je samo formalno potrdil zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala, si je vključno s tistimi pred televizijskim sprejemniki ogledalo več kot 700.000 ljudi.
''Ko slišiš takšne informacije, si vesel in zadovoljen, da se ukvarjaš s športom, ki ga spremlja veliko ljudi. Po drugi strani pa to tudi hitro odmisliš. To je samo podatek, ki ti daje vedeti, da nekaj ustvarjaš in ti takrat, ko je hudo, mogoče da nekaj zagona. Po drugi strani je pa res, da tudi takrat, ko ti ne gre oziroma nekaj narediš narobe, če to ni ravno Planica, izve 200, 300 tisoč ljudi,'' je povedal Prevc.
''Postal sem otroški zmrzovalnik''
Slovenskega skakalca obožujejo tako stari kot mladi ljubitelji smučarskih skokov. Postal je vzornik bodoče generacije skakalcev, kar ga neizmerno veseli, razkril pa je, da ima z najmlajšimi precej različne izkušnje.
''Postal sem otroški zmrzovalnik,'' se je pošalil skakalni as in dodal: ''Ko otroci vidijo, kdo sem, zmrznejo in se pomaknejo nazaj. Včasih kakšen skoči name in me objame, kdo drug pa se ustraši in noče nič povedati. Lepo je biti vzor otrokom, slaba stvar pa je, da si je kakšen otrok pri posnemanju kaj naredil. Ampak dobro, tudi otroci se morajo utrditi,'' je dejal Dolenje vaščan.
''Bal se nisem nikoli. Mogoče zdaj, ko sem starejši''
Poguma je imel že v mlajši letih na pretek, saj je težko čakal, kdaj se bo lahko preizkusil na skakalnicah, kakršne je spremljal po televiziji. ''Bal se nisem nikoli, vedno sem se veselil. Skakal sem na sedemetrski skakalnici in po treh tednih trenerja začel spraševati, kdaj bom šel lahko na 'petnajstko'. Potem je sledila '20-ka', '40-ka' in '50-ka'. Potem se je mogoče umirilo. Za 90-metrsko nisem več tako navijal. Ko sem enkrat prišel na 90- in 100-metrsko, sem bil že toliko star, da sem samo še čakal na '120-ko','' je o začetkih skakalne kariere povedal Prevc.
''... razen, če se ti v glavo prikrade črviček!''
''Ko sem prvič šel na 120-metrsko skakalnico, je bil zame zelo srečen dan, saj sem skočil na takšni skakalnici kot tisti, ki skačejo na televiziji. Strahu ni bilo. Mogoče zdaj, ko sem starejši, si pred kakšno velikanko rečem 'tole je pa kar daleč.' Ko se spustiš, si bolj ali manj v svojem svetu. Razen če se ti v glavo prikrade kakšen črviček in te vpraša, če si zapel okovje. Takrat lahko podvomiš vase in greš bolj previdno,'' je dodal slovenski šampion.
Dva pretresa možganov in posnet obraz
Prevc je v lanski sezoni nanizal več rekordov, zato v prihajajoči v točkovnem smislu ne bom imel kaj bistvenega za dodati. Kaj pa druga področja, kjer je napredek še mogoč? ''Sezona se mora najprej zgoditi. Takšnih vprašanj si še nisem postavil. O tem bom razmišljal sredi sezone. Človek se iz leta v leto razvija. Konkurenca še bolj. Če stagniraš, izgubiš sedem mest na sezono. Če se rezultatsko vrtiš štiri mesta gor ali dol, je to stagnacija. Če nazaduješ za pet ali več mest, pa je to že nekoliko nazadnjaško. To je tako surovo povedano.''
Najpomembnejši ščit je Tomi Trbovec
Vrhunski rezultati sčasoma lahko postanejo samoumevni in športniki se srečujejo s pomanjkanjem motivacije. Prevc ima tudi v tem pogledu izdelan recept za nadaljevanje uspešne zgodbe.
''Predvsem mora 'štimati' v glavi. Ostati moraš osredotočen na skoke. Ko se začne dogajati toliko reči in bi te vsi radi imeli, potrebuješ človeka, ki te zaščiti pred zunanjimi vplivi. Trbovec (Tomi, op. a.) je filter, ki omogoči, kdo bo prišel do mene in kdo ne. Potem potrebuješ družino, da te sprejme s toplo besedo in položnico za telefon. In trenerje, ki si vedno želijo več. Prav ta želja ti daje motivacijo in fokus, da ostaneš osredotočen na tekme. Ko enkrat prideš v tekmovalni ritem, ni veliko stvari, ki bi te lahko iztirile.''
Globusi pristali v škatlah
Ob koncu lanske sezone je večkrat poudaril, da bo pokale pospravil pod rjuho, svoje napovedi pa je bil kasneje primoran uresničiti. ''Glede na to, koliko sem lani govoril o tem, sem to moral narediti. Če ne bi rekli, da delam tisto, kar je komu všeč. Globus sem prinesel na sprejem na Kongresnem trgu. Doma sem ga enkrat ali dvakrat potreboval za slikanje, drugače pa je v škatli. Če bi ga vsak dan gledal, bi bilo to bahanje. Še ena stvar več za čiščenje.''
Po koncu sezone so sledile medijske obveznosti ter druženja z navijači in pokrovitelji. Prevc se je po izteku tekmovalnega programa v Planici udeležil neverjetnih 47 dogodkov. ''Bilo je zelo veliko stvari. V nedeljo slikanje v Planici in manjša zabava. V ponedeljek sem si vzel prosto, da sem lahko zadihal. V torek se je začelo ob sedmih zjutraj, končalo pa v četrtek ob desetih zvečer. V tem času se je veliko zgodilo. Obiskali smo največje pokrovitelje in sprejem na Kongresnem trgu. V tej sobi smo bili od osmih zjutraj do enih popoldne. Natempirani na pol ure za intervjuje in pogovore z mediji.''
''Morda se sliši grdo in nehvaležno ...''
Med poletnim premorom si je baterije napolnil v Aziji, kjer je v anonimnem okolju pozabil na smučarske skoke. ''Prepoznali me niso, a spočil se vseeno nisem. Ko sem se vrnil domov, je trajalo dva tedna, da sem bil pripravljen obiskati kakšne dogodke. Mogoče se sliši nehvaležno in grdo, a povedal bom po pravici. Naveličal sem se, da me ves čas cukajo in vedno hočejo nekaj od mene. Nihče ne želi nič slabega, toda tega se naveličaš.''
Umik Elana presenetil, ni pa šokiral
V zaključku se je dotaknil še umika Elana, čigar proizvodnjo je prevzel Peter Slatnar. ''Mene je to zelo presenetilo. Zgodilo se je ravno takrat, ko sem prišel iz Vietnama. Celotna ekipa je bila na pikniku. S Tonijem sva se pogovarjala, naj v četrtek, petek pridem na firmo, da se pogovorimo, če lahko kaj izboljšamo. Naslednji dan sem bil zunaj na vrtu, ko me je poklical Toni. Rekel je, če imam čas. Rekel sem, da ga načeloma imam. 'Prideš?' 'Ok, pridem.' Mina me je vprašala, kam grem. Rekel sem, da moram v Elan. 'Kaj pa je?' 'Ne vem, pomoje so smuče nehali delati.' To je bila edina možnost, da bi me tako nujno želeli v Elanu. Ko sem prišel, so mi to povedali, ampak nisem bil šokiran. Jaz se s takšnimi situacijami hitro sprijaznim in začnem iskati rešitve,'' je povedal Prevc in za konec razkril, da med Elanovimi in Slatnarjevimi smučmi ni bistvene razlike. Nove so kvečjemu boljše. ''Spremenila se je samo embalaža smuči, vse ostalo je isto. Morda ima Slatnar več nadzora nad kakovostjo. Komunikacija je druga in telefonska številka prav tako, ostalo je vse enako. Material je kvečjemu boljši,'' je sklenil Prevc.
