Dirka 500 milj Indianapolisa, popularno imenovana Indy 500 in največji dirkaški spektakel, se bo to nedeljo na Brickyardu, največjem športnem objektu na svetu, odvijala že dvaindevetdesetič.
Dirka formule 1 v Monte Carlu, 24-urna dirka v Le Mansu in dirka za
500 milj Indianapolisa so prave dirkaške legende. Dve od teh se letos odvijata na
isti dan; v nedeljo, 25. maja, bo najprej dirka v Monte Carlu v svetovnem prvenstvu formule 1, za
tem še dirka v Indianapolisu v prvenstvu Indycar. Indy 500 oziroma največji dirkaški spektakel, kot
dirko na slovitem
Brickyardu imenujejo Američani, je vselej na sporedu zadnjo majsko nedeljo, dan
pred ameriškim spominskim dnevom (Memorial Day) za padle v prvi in drugi svetovni vojni. Tako je že
od leta 1946, letošnja dirka bo 63. v nizu, skupno pa že 92. Prva dirka za 500 milj (to je
približno 805 kilometrov) na tedaj še kockastem dirkališču je bila organizirana leta 1911, v
97-letni zgodovini pa je niso izpeljali le v letih 1917, 1918 ter med letoma 1942 in 1945. Na prvi
dirki leta 1911 je zmagovalec
Ray Harroun 500 milj na dirkališču iz 3,2 milijona betonskih kock pred 82 tisoč
gledalci prevozil v šestih urah, 42 minutah in osmih sekundah. Od izvirne kockaste podlage, leta
1936 je bil večji del ovala asfaltiran, je na startno-ciljni ravnini še danes meter kockaste
steze.
|
|
|
Start dirke Indy 500 na Brickyardu © AFP
|
| |
Gre za ob Superbowlu največjo ameriško športno prireditev, tako v številu televizijskih
gledalcev in radijskih poslušalcev kot v komercialnem smislu, predvsem pa v številu gledalcev na
samem objektu. Tribune tega 2,5 milje dolgega ovala, to je dobre štiri kilometre, sprejmejo prek
257 tisoč gledalcev (vključno s tribunami notranjega dirkališča pa 400 tisoč), dirko naj bi si
vsako leto na ovalu ogledalo okoli 300 tisoč ljudi. Objekt je tako zelo velik, da bi znotraj ovala
lahko postavili Vatikan, rimski Kolosej, teniška igrišča Wimbledona, stadiona Rose Bowl in Yankee
ter dirkališče za konjske dirke Kentucky Derby. Neverjetne pa so tudi hitrosti, ki jih dosegajo
dirkači na tem ovalu. Neuradni rekord kroga je povprečna hitrost 385 kilometrov na uro, ki ga je na
treningu leta 1996 odpeljal dvakratni zmagovalec dirke
Arie Luyendyk
. Šest let prej je ta isti dirko odpeljal v rekordnem času dveh ur,
41 minut in 18 sekund oziroma s povprečno hitrostjo 299 kilometrov na uro. Če je leta 1913
Jules Goux
zmagal s kar 13 minutami prednosti pred drugouvrščenim, pa je leta 1992
Al Unser mlajši
slavil z vsega 43 tisočinkami sekunde prednosti pred
Scottom Goodyearom
.
| |
Zadnjih pet zmagovalcev dirke Indy 500
|
|
2007: D. Franchitti (VB, Andretti Green Racing)
2006: S. Hornish Jr. (ZDA, Team Penske)
2005: D. Wheldon (VB, Andretti Green Racing)
2004: B. Rice (ZDA, Rahal Letterman Racing)
2003: G. de Ferran (BRA, Team Penske)
|
Najuspešnejši dirkači v Indianapolisu so s po štirimi zmagami
A. J. Foyt
(tri zmage v 60. letih, nato še ena leta 1977),
Rick Mears
(prvič je zmagal 1979, zadnjič 1991) in
Al Unser
, ki je prvič slavil leta 1970 ter četrtič 17 let pozneje. Ko je slednji
zmagal na 71. dirki leta 1987, je s svojimi 47 leti in 360 dnevi postal najstarejši zmagovalec te
slovite dirke, za najmlajšega zmagovalca pa velja
Troy Ruttman
, ki je leta 1952 štel 22 pomladi in 80 dni. V zadnjem obdobju, ko se
od leta 1996 na Brickyardu 500 milj vozi z dirkalniki serije Indycar, je z dvema zmagama
najuspešnejši
Helio Castroneves
(2001, 2002), na lanski dirki je slavil Škot
Dario Franchitti
. Med zmagovalci te dirke, ki jih nekoliko bolj poznamo tudi v
Evropi, pa so
Jacques Villeneuve
(1996),
Juan Pablo Montoya
(2000),
Mario Andretti
(1969),
Jim Clark
(1965),
Bobby Rahal
(1986),
Graham Hill
(1966) in
Emerson Fittipaldi
(1989, 1993). Slednji je bil prvi, ki je z zmago zaslužil več
kot milijon ameriških dolarjev. Montoya je edini, ki je na Brickyardu zmagal tako na dirki za 500
milj in dirki formule 1 kot tudi na dirki v seriji Nescar. Med zmagovalci Indyja 500 je tudi
Bill Vukovich
(1953, 1954), Kalifornijec srbskih korenin (klicali so ga Tihi Srb),
ki pa je leta 1955 na svoji peti dirki v Indianapolisu v verižnem trčenju tragično preminil. Zaradi
nesreč na sami dirki Indyja 500 je doslej umrlo 13 dirkačev, kar 26 pa jih je umrlo na testiranjih,
treningih ali kvalifikacijah na tem dirkališču, obenem je nastradalo več deset mehanikov,
uslužbencev in obiskovalcev.
|
|
|
Trideset voznikov in tri voznice, ki bodo sodelovali na 92. dirki za 500 milj
Indianapolisa © Reuters
|
| |
Čeprav gre za eno od najzahtevnejših dirk na svetu, so na njej zmagovali tudi novinci,
dirkaja pa tudi dekleta. Pravzaprav je Indy 500 osvojilo kar osem novincev, denimo
Graham Hill
,
Juan Pablo Montoya
in
Helio Castroneves
. Prva ženska na tej dirki je bila konec 70. let
Janter Guthrie
, v 90. je nastopala
Lyn St. James
, v zadnjih letih in tudi letos pa dirkajo
Sarah Fisher
,
Milka Duno
in
Danica Patrick
. Slednja je zasenčila večino svojih moških konkurentov, dvakrat je
že bila blizu uspeha v Indianapolisu (leta 2005 je osvojila četrto mesto, nato je bila dvakrat
osma), letos je prvič v seriji Indycar tudi zmagala (v Motegiju na Japonskem). Na startu letošnje
dirke bo torej 30 moških in tri dekleta, Patrickova pa spada v ožji krog favoritov za zmago.
| |
Zmagovalci Indyja 500 in svetovni prvaki formule 1
|
|
J
im Clark
Graham Hill*
Mario Andretti
Emerson Fittipaldi
Jacques Villeneuve
(* zmagal tudi na 24-urni dirki v Le Mansu)
|
Ni dirke Indy 500 brez steklenice mleka. Pravzaprav zmagovalec ob pokalu
Borg-Warner
, na katerega od leta 1936 vgravirajo ime zmagovalca, prejme in popije
še steklenico mleka. Trikratni zmagovalec
Louis Meyer
je imel navado, da je, da bi se ob vročih dnevih ohladil, pil mleko,
in to je storil tudi po zmagi leta 1936 (na startu je bil na 28. mestu). Fotografija Meyerja s
pokalom in steklenico mleka je obkrožila svet, nad njo so bili navdušeni v ameriški mlečni
industriji, ki je bila med pokrovitelji dirke, zato so se organizatorji odločili, da zmagovalec
poslej prejme in spije steklenico mleka. Med letoma 1947 in 1955 se mleko po zmagi ni pilo, nato pa
so tradicijo znova obudili. Mleko pa ni edina tradicija te dirke. Zmagovalec od leta 1960 prejme
okrog vratu cvetlični venec (girlando), v zadnjih 30 letih je ta spleten iz 33 cvetov orhideje, 33
majhnih karirastih zastavic in barvnih trakcev. Pred startom od leta 1946 odmeva skladba
Back Home Again in Indiana
(prvotno različico Indiana so prvič peli že leta 1917),
po odigrani skladbi pa od leta 1950 (prvič 1947) v zrak spustijo na stotine balonov različnih barv.
In ni dirke Indy 500, ki se ne bi začela s slovitim stavkom "Gospodje, prižgite motorje"
("Gentlemen, start your engines") oziroma letos s stavkom "Dame in gospodje, prižgite motorje".