Nekdanji voznik Formule 1 Niki Lauda je v svojem življenju doživel marsikaj, zato je izdal že več knjig o svojem življenju. Najnovejša knjiga "Govorimo o denarju“ ("Reden wir uber Geld“) je polna nasvetov za uspešno podjetniško kariero, v njem pa je tudi še enkrat opisal nesrečo leta 1976 na Nürburgringu.
"Moj prvi spomin po nesreči je zvok reševalnega helikopterja. Čutil sem kako so mi otekle oči. Čutil sem injekcije, ki so me uspavale. Ko sem se spet zbudil, sem negibno ležal v bolnici in z vso močjo poskušal, da ne bi več zaspal,“ se spominja Lauda, ki je zaradi nesreče, med katero je skoraj zgorel v svojem avtu, izgubil del desnega ušesa.
"Le malo kasneje se je nekdo dotaknil moje rame. Bil je duhovnik, ki mi je blagoslovljeno olje namazal na levo ramo. To je bil edini nepoškodovani del mojega telesa. Mislim, da je bil prepričan, da sem mrtev,“ dodaja Lauda, ki je zaradi velike količine vdihnjenega dima – mešanice gorečega bencina in plastike – več tednov moral odhajati na čiščenje pljuč in dihal.
"Četrti dan so mi povedali, da bom preživel. Poškodovana so bila moja pljuča, moja kri je bila zastrupljena zaradi vdihnjenega strupnega dima. Na glavi, obrazu in rokah sem imel grozne opekline. Ko sem prvič pogledal v ogledalo sploh nisem videl vratu in nosu,“ se spominja Lauda, ki si dele obraza nikoli ni pustil popraviti.
"Moje oči sem lahko le odprl, če sem si veke s prsti potisnil navzgor. Moja glava je bila gromozanska zaradi oteklin, zdela se mi je kot lubenica, ki tiči na mojih ramenih. Res sem izgledal kot glavni igralec v grozljivki,“ dodaja Avstrijec, ki je bil zaradi svoje podobe tudi tarča posmeha.
Nek novinar ga je tako na novinarski konferenci vprašal, ali meni, da se bo njegova žena želela ločiti zaradi njegove podobe. A se ni. Z ženo Marleno Knaus je Lauda po nesreči dobil še dva sinova.
