Urnik svežega svetovnega prvaka v motokrosu je naporen. Z zadnje dirke razreda MX2 v ZDA, kjer si je privozil naslov, je takoj odhitel v Evropo. A ne domov, temveč najprej v Italijo na testiranja, pa v Francijo na pokal narodov in šele ta teden je prišla priložnost, da zlato medaljo in plaketo za prvaka pokaže navijačem.
Gajser si je kot eden najbolj vročih športnikov v Sloveniji v teh dan po prihodu domov vzel čas tudi za sedmo silo. Z nasmeškom in profesionalno odgovornostjo je prestal tudi ta, za marsikaterega športnika težji del poklicne kariere, ter se še enkrat ozrl na prevoženo pot.
Gajser, v tej sezoni je slavil na petih dirkah, je na kratko orisal pot do velikega uspeha: "Začetek je bil težek, v Katarju sem imel težave z vizumom, na Tajskem pa zaradi vročine in vlage, ko smo prišli iz naše zime na plus 40 stopinj. V Evropi prva zmaga v karieri, kar je bilo nekaj posebnega, tudi zato, ker je bilo ogromno slovenskih navijačev. Potem pa je šlo vse na bolje, z očetom sva nekaj spremenila v odnosu in takrat se je vse začelo. Zmagal sem tri tekme zaporedoma, kar ni letos uspelo nikomur drugemu. To je bilo res vrhunsko, v Mehiki sem bil spet na stopničkah, v Ameriki pa sem peljal z glavo, ne z glavo skozi zid. In to je bilo dovolj, da sem postal svetovni prvak."
V motokrosu so redki tisti, ki so dlje časa povsem zdravi in nepoškodovani. Gajser ima kljub rosnim letom že zajeten športni zdravstveni karton, najhuje jo je skupil lani na pokalu narodov, ko si je poškodoval hrbtenico, tudi zdaj ob koncu sezone pa je precej potolčen. Med testiranji v Italiji mu je ugasnil motor med skokom, po pristanku na tleh pa je motor še padel nanj, v Franciji si je zlomil palec leve roke (in kljub temu optimistično upa, da bo lahko nastopil na nedeljski zadnji dirki državnega prvenstva v Orehovi vasi).
Poškodbe so delno skrojile tudi letošnje svetovno prvenstvo, eden od favoritov in do takrat vodilni Jeffrey Herlings je namreč sredi sezone odnehal zaradi poškodb. S tem pa posredno odprl vrata Gajserju, kar je slovenski dirkač znal izkoristiti.
"Poškodbe so del našega športa. A tudi največjemu rivalu tega ne privoščiš. Pravzaprav se je vse začelo v Trentu: ne da bi Jeffrey padel, ne da bi imel težave z motorjem, takrat sem ga premagal in je začel razmišljati in se zavedati, da smo tudi drugi na isti ravni. To je bil ključni faktor, v glavi."
Prav glava je bila pomemben dejavnik zadnje dirke v Glen Helenu. Vedel je, da ima dovolj prednosti, tako da je vozil po pameti in ni rinil z glavo skozi zid oziroma iskal zmage za vsako ceno. Ko je prišel skozi cilj, so ga seveda premagala čustva: "Brez podpore očeta, družine tega ne bi mogli doseči. Cenim delo vsakogar, ki je pri tem pomagal. Seveda je bilo tudi nekaj solz sreče, na koncu so imeli vsi očala, da so se skrivali ..."
Sodelovanje s Hondo je zdaj že dodobra utrjeno, poleti so ga nadgradili s petletno pogodbo. Povsem brez težav ni šlo, a zdaj so tudi Japonci uvideli, da Gajserja dobijo v paketu - sina na stezi in očeta v boksih, ter se s tem sprijaznili, starejšemu Gajserju pa priznali, da lahko s svojim znanjem in nasveti tudi kaj izboljša na motorju.
Odnos Gajser starejši - mlajši je zapleten. Zelo sta povezana, a je včasih težko ločevati med očetovsko in sinovsko vlogo, pa med vlogo dirkača in trenerja ter pomočnika v ekipi. Gajserja sta si tudi z uspehi in prepričevanjem v ekipi ("Še dobro, da naju v ekipi večinoma niso razumeli," je ob tej temi med pogovorom vskočil oče Bogomir in meril na odnose v italijansko-japonski ekipi Gariboldi Honda) priborila možnost soodločanja o delu z motorji in o dirkaški prihodnosti. O njej bodo verjetno konkretneje govorili tudi med bližnjim obiskom Hondine tovarne in Japonske, kamor se Gajserja odpravljata čez 14 dni, zdi pa se vse bolj verjetno, da bo Gajser, če bo zadovoljen s Hondinim 450-kubičnim motorjem, hitro zamenjal razred in se preselil med elito v MXGP.
"Težko je oceniti odnos oče - sin, ker ga gledaš kot očeta, ne kot trenerja. Ko sem bil star 16, 17, 18, torej v puberteti, je bilo še težje. Želiš nekam riniti s svojo glavo. A vidiš, da ne gre, da ima oče večinoma prav, in od takrat je šlo v tem odnosu navzgor. Ko sva na progi, na tekmi, je samo trener, ko smo doma, ko igrava Playstation, je pa le oče," je o družinski navezavi dejal mlajši Gajser.
