VN Španije

Nova dvojna zmaga Ferrarija: poročilo, izjave, točkovanje

Po jutru se dan pozna. Ne, za Ferrari ta rek letos ne velja (po prvi dirki se sezona ne pozna). Po prvi dirki, ko Ferrari ni bil niti najhitrejši niti najzaneslivejši niti konstanten, dirkača pa sta delala napake in imela smolo, se je vse obrnilo na glavo. Po dveh zaporednih dvojnih zmagah zlahka rečemo, da je Ferrari zdaj najhitrejši, najzanesljivejši, konstantno hiter, dirkača vozita brezhibno, smolo pa ima njihova konkurenca. Razlogov za veselje v taboru poskočnega konjiča iz Maranella ne manjka, saj imajo v konstruktorskem seštevku kljub vse večji izenačenosti moštev 12 točk prednosti pred BMW Sauberjem in 13 pred McLaren Mercedesom , Kimi Räikkönen pa je v točkovanju dirkačev Lewisu Hamiltonu in Robertu Kubici pobegnil na devet oziroma deset točk.

Varnostni avto

Že drugič letos je zaradi zaprtih boksov nastradal (kazenski postanek) eden od dirkačev, tokrat Nick Heidfeld. Vodja ekipe BMW Mario Theissen zahteva takojšno spremembo pravila.

Kar je lahko ljubiteljem formule 1 v veliko veselje, je vse večja izenačenost najboljših moštev. Že na treningih in kvalifikacijah pred VN Španije so bile razlike majhne kot že dolgo ne. Dirka se je nato za Hamiltona (McLaren Mercedes) končala z le tremi sekundami za Räikkönenom (Ferrari), še tri sekunde več pa je za slednjim končal Kubica (BMW Sauber). A zdaj si tako zelo blizu niso več le tri moštva (Ferrari, McLaren in BMW), temveč štiri. Brez dvoma je občuten korak naprej naredil Renault, še sami ga niso pričakovali, še teden dni nazaj so bili zelo pesimistični. Da je bilo drugo startno mesto Fernando Alonsa res nekaj vredno, se je pokazalo na dirki, ko sta Ferrarija v bokse zapeljala le dva oziroma tri kroge za njim. Pa vendarle se je dirkaški konec tedna za Renault končal z ničlo, ujeti prvo trojico moštev ni dovolj, treba je imeti še zanesljiv dirkalnik, ki ga lahko pripelješ do cilja. Kljub izenačenosti in majhnim razlikam pa prehitevanj med najboljšimi v Barceloni ni bilo. Del "krivde" gre pripisati specifičnosti steze, ki jo dirkači zelo dobro poznajo. Kateri pa je poglavitni razlog? Pomanjkanje akcije in prehitevanj se v formuli 1 dogaja tam nekje od leta 1994. A naj to misel končam ob koncu tega komentarja.

Michael Schumacher je pozorno spremljal vsak krog VN Španije in zmago Ferrarija. © Reuters

Michael Schumacher

Njegov sin Mick se je prvič udeležil dirke v gokartu. Oče Michael želi, da ga novinarji pustijo pri miru, niti si ne želi, da bi Mick postal dirkač.

Po dirki v Barceloni je očitno, da se bodo za največji delež točk v tej sezoni borili Ferrari, McLaren, BMW in Renault, preostala moštva pa čakajo na njihove napake in pobirajo drobtinice, saj je na četrti dirki prvi od preostalih (Mark Webber z Red Bullom) za najhitrejšim zaostal več kot pol minute. Je pa tudi med temi velika izenačenost: Williams Toyota, Toyota, Red Bull Renault in Honda so si zelo blizu. Super Aguri je tako rekoč odpisan, so daleč najpočasnejši, finančnih sredstev jim je zmanjkalo. Če v desetih dneh ne najdejo bogatega vlagatelja, jih na VN Turčije ne bo na startu. Na začelju sta še Force India, GianCarlo Fisichella je sicer pokazal, da se lahko tudi s tem dirkalnikom kak krog kosa z najboljšimi, ter Toro Rosso. Slednjim namenjamo kar nekaj pozornosti. Zakaj? Ker imajo dva zelo perspektivna dirkača. Sebestian Vettel je, čeprav letos še ni končal dirke (na večini je odstopil v prvem krogu), zelo cenjen, morda celo precenjen. Sebastian Bourdais, na zadnjih dveh dirkah hitrejši od Vettla, pa se ponaša s štiri naslovi iz letos propadle serije Champ Car. Ker Toro Rosso svetle prihodnosti nima (ekipa se prodaja), se morata dirkača na neki način dokazati in si za naslednje leto priboriti sedež v kakšni od konkurenčnejših ekip, saj si ga zaslužita. Oba, ne le Vettel.

Ostanek dirkalnika Heikkija Kovalainena, ki je silovito trčil v 22. krogu VN Španije. © AFP

Heikki Kovalainen

V zaščitne pnevmatike je trčil pri 220 km/h in s silo 26 G. Dobil je pretres možganov, sicer je z njim vse v najlepšem redu in bo najverjetneje nastopil že na naslednji dirki.

VN Španije je še nekoliko bolj kot dvojna Ferrarijeva zmaga zaznamovala huda nesreča Heikkija Kovalainena (McLaren Mercedes), ki se je pri hitrosti prek 220 kilometrov na uro zaradi počene pnevmatike zaril med zaščitne pnevmatike ob stezi. Najpomembnejše je, da je s Fincem vse v najlepšem redu. Ob posnetkih nesreče smo se spomnili na Silverstone 1999, ko se je podobno v zaščitne pnevmatike ob zidu ob progi zabil Michael Schumacher , a je ni odnesel tako srečno kot Kovalainen. Zagotovo lahko rečemo, da je ena od odlik moderne formule 1 velika varnost; saj se spomnite lanske VN Kanade, ko je po hudem trčenju Roberta Kubice od njegovega BMW ostala le školjka bolida, Poljak pa se je za volan vrnil že čez tri tedne. Za dvig varnosti gre največja zasluga najbolj nezaželenemu v karavani formule 1 v zadnjih tednih – predsedniku organizacije FIA Maxu Mosleyju , ki že vse od tragičnega prvomajskega konca tedna 1994 najintenzivneje dela prav na varnosti dirkačev formule 1. A smrt Ayrtona Senne ni bila edina prelomnica v formuli 1, sam imam občutek, da je najbolj gledan športni spektakel prav po tem letu izgubil nekaj akcije in da je upadlo število prehitevanj. So razlog prav spremembe za več varnosti? Ker se nekatere od teh (sistem proti zdrsavanju pogonskih koles, pnevmatike s profilom ...) odpravljajo, imam morda prav.

Bližajo se prvomajski prazniki. V tem času je bila leta na koledarju formule 1 dirka v Imoli. Zaradi zastarelosti objektov in naklonjenosti Bernieja Ecclestona dirkam na modernih azijskih dirkališčih VN San Marina znova ni na koledarju in vprašanje je, kdaj bo, če sploh še kdaj bo. Na portalu zurnal24.si se bomo v nedeljo spomnili dirkanja v Imoli , na dirkališču, ki je 1994 vzelo Ayrtona Senno. Slednjemu v spomin pa pripravljamo petkov Časovni stroj .