Miranda SeymourSeznam njenih ljubimcev, večinoma samih aristokratov, ki so se se z njo zapletli v 30. letih, je bil dolg kot število dirk, ki jih je takrat odpeljala.
Italijanka Giovanna Amati je zadnja dirkačica, ki je nastopila v formuli 1. Leta 1992 je dobila priložnost na treh dirkah z Brabhamom. Letos si je sir Richard Branson v ekipi Virgin želel ta hip najhitrejšo dirkačico na svetu Američanko Danico Patrick, a je na njegovo in našo žalost rekla ne. Tako formula 1 še naprej ostaja dominantno moški šport. V 60-letni zgodovini tega tekmovanja je zgolj eno dekle osvojilo točko, pravzaprav le pol točke. Bila je to Italijanka Lella Lombardi na skrajšani VN Španije leta 1975. Če pa se ozremo še nekoliko dlje v zgodovino dirkanja, ne moremo spregledati Hellé Nice. V 30. letih je ta francoska lepotica in bogatašinja premagovala kar lepo število moških kolegov. Njena zgodba je bila desetletja pozabljena, nato jo je v biografiji Bugatti Queen: In Search of a French Racing Legend obudila Miranda Seymour.
Rojena je bila leta 1900 kot Mariette Delangle. Kot 16-letno dekle se je odpravila v Pariz in začela pod imenom Hélène Nice (kasneje Hellé Nice) delati kot barska plesalka. Kaj hitro se je povsem razgalila in tako okrog prsta začela vrteti bogate živine iz vse Evrope. Rada je tudi smučala, a ko se je v začetku 20. poškodovala, je morala ples in smučanje opustiti. Potrebovala je nov hobi in našla ga je v dirkanju. Eden njenih ljubimcev jo je prestavil Ettoreju Bugattiju, ki ji je za 1.600 ameriških dolarjev prodal njen prvi dirkalni avto (leta 1997 so ga prodali za 486.500 dolarjev). Sprva je s svojim modrim bugattijem prestavljala ženske hitrostne rekordne in si prislužila nadimek kraljica hitrosti. Leta 1931 se ji je končno izpolnila velika želja. "Vse, kar prosim, je, da bi v enakih pogojih dirkala z moškimi."
Simone des Forest, eden od njenih tekmecevDvomim, da je sploh mislila na kaj drugega kot na seks.
Tistega leta je nastopila na VN Francije in na VN Italije v Monzi, in končala na sredini razpredelnice. Ni je motilo, da ni zmagala, pomembno ji je bilo, da je bila v središču pozornosti. To ji je uspevalo tudi z zunanjim izgledom. Ne le, da je bila lepotica, vselej je dirkala v kratkem krilcu, včasih zgolj v bikinkah. Seznam njenih ljubimcev, večinoma samih aristokratov, ki so se z njo zapletli v 30. letih, je bil dolg kot število dirk, ki jih je na VN in v relijih takrat odpeljala. Njeni tekmeci je niti slučajno niso marali. Bilo je to obdobje norih dirkačev in številnih nesreč, katerim se je Hellé dolgo izogibala. Prva resnejša, ki je vodila v konec njene kariere, se je zgodila leta 1936 v Braziliji, ko je dirkala z Alfo Romeo. Na pot se ji je nastavila množica gledalcev. Ko se jim je poskušala izogniti, jo je vrglo v zrak. Imela je srečo, da je pristala na enem od gledalcev. Ona je preživela (po dveh dneh se je zbudila iz kome), on pač ne.
Po drugi svetovni vojni je, takrat stara 49 let, poskušala obuditi kariero. Pred relijem v Monte Carlu jo je legendarni francoski dirkač Louis Chiron na enem od sprejemov javno obtožil, da je med vojno sodelovala z gestapom. Presenečena je obnemela, kar je javnost razumela kot priznanje. Ko je besede Chirona kasneje ovrgla, je bilo prepozno. Zapustili so jo pokrovitelji, prijatelji, tudi ljubimci. Kariero zaradi stigme o sodelovanju z gestapom (kar so kasneje Nemci zanikali) ni mogla nadaljevati. Brez denarja ji je ostala le mala sobica v Nici. Ker se je bala, da bi se srečala s kakšnim od nekdanjih ljubimcev, je naokoli hodila oborožena s pištolo. Ko je leta 1983 umrla, so stroške pogreba krili iz javnih sredstev. Njena sestra ni dovolila niti, da bi bila pokopana v družinskem grobu. Če bi imeli dandanes tako dirkačico, bi bila za marketing še večji potencial, kot je Danica Patrick.
