Formula 1 in nekdanja komunistična Evropa nimajo veliko skupnega. VN Madžarske ostaja edina za nekdanjo železno zaveso, Poljak Robert Kubica pa edini zmagovalec iz tega dela sveta.
|
Države z največ dirkači v 58 letih formule 1
|
156: ZDA
155: Velika Britanija
99: Italija
68: Francija
49: Nemčija
|
Formula 1 je iz leta v leto vse bolj globalen šport, Evropa pa ostaja njena domovina.
Bržčas je središče Velika Britanija, kamor je v 58 letih odšlo 12 lovorik svetovnega in 32
konstruktorskega prvaka, v vseh teh letih pa so imeli 155 dirkačev. Težko si predstavljamo formulo
1 brez dirke v Franciji, ki velja za domovino avtomobilskega športa, pa četudi francoski dirkači,
doslej jih je bilo 68, v zadnjem obdobju niso v ospredju. Ni jih malo, katerim srce bije za
Ferrari
in bi za središče formule 1 imenovali Italijo, od koder izhaja 99 dirkačev
z izkušnjami v formuli 1. Z
Michaelom Schumaherjem
in še 48 dirkači,
Mercedesom
in zdaj
BMW-jem
je del organizma formule 1 tudi Nemčija. Japonska se z avtomobilskima
velikanoma
Hondo
in
Toyoto
že leta skuša prebiti v vrh formule 1, še manj uspešni so tamkajšnji
dirkači. Niti Brazilija niti Finska nimata velikega avtomobilskega koncerna, le to je pogosto
povezano z uspešnostjo v avtomotošportu, pa iz teh dveh dežel od nekdaj prihajajo dirkači
najvišjega ranga. Z Američani je zgodba drugačna, imajo konstruktorsko zaledje, številna domača
tekmovanja, a mineva že dve desetletji od zadnjega ameriškega prvaka v formuli 1. Kljub vsemu so
Američani s 156 dirkači v 58 letih tekmovanja najštevilčnejša nacija v formuli 1.
V tem desetletju se na zemljevid formule 1 uvrščajo azijske dežele, dirke v Bahrajnu, na
Kitajskem, v Maleziji in Singapurju, od prihodnjega leta pa še v Abu Dabiju in od leta 2010 bržčas
tudi v Indiji, dajejo športu novo dimenzijo. Z milijardami so si priborili dirke, a za preboj
tamkajšnih dirkačev denar ne bo dovolj. Podobno je s Turčijo, kjer motodrom pri Carigradu
predstavlja dirkaško vez med Evropo in Azijo. V Afriki in Latinski Ameriki denarja za dirkanje, ki
ostaja eden najdražjih športov, ni. A ta zgodba je v luči naslednje dirke,
VN Madžarske
, v prvi vrsti namenjena vzhodni Evropi, nekdanji komunistični Evropi,
ki ji formula 1, kljub bližini Nemčije, Italije, Francije, Velike Britanije in Finske, dve
desetletji po padcu železne zavese ni nič bližje kot je blizu Afriki in Latinski Ameriki. In tudi
tu je poglavitni razlog v denarju – brez njega ni objektov in ni dirkaških šol ... uspešen dirkač
se dirkaških vrlin uči od malih nog, a je v teh deželah odvisen od vlagajanja svojih staršev, ki pa
denarja nimajo niti za manj požrešne športe.
|
Prvi Madžar v formuli 1 Zsolt Baumgartner je pred leti nekaj krogov odpeljal
v Budimpešti. © AFP
|
|
|
Vzhodnoevropski dirkači v 58 letih formule 1
|
Češka: Tomaš Enge (3 dirke)
Madžarska: Zsolt Baumgartner (20 dirk)
Poljska: Robert Kubica (32 dirk)
|
VN Madžarske na dirkališču
Hungaroring
pri Budimpešti še naprej ostaja edina dirka na koledarju formule 1 za
nekdanjo železno zaveso.
Bernie Ecclestone
si je sredi 80 zaželel v Sovjetsko zvezo, a mu je madžarski
prijatelj predlagal naj dirko organizira raje na ulicah Budimpešte. Madžari so se zatem odločili za
izgradnjo pravega dirkališča, v osmih mesecih je bil leta 1985 zgrajen Hungaroring. Od leta 1986 je
VN Madžarske vselej na koledarju formule 1. Načrtov in želja lokalnih vzhodnoevropskih veljakov,
velikega Ecclestonea in organizacije Fia po dirkah v vzhodni Evropi zatem ni bilo več. Ostaja le
želja po VN Rusije, a v tej smeri za zdaj ni bilo veliko narejenega. Bržčas je Rusija tudi edina,
ki bi lahko zgradila moderni in milijardni dirkaški objekt primeren za formulo 1, če ne drugače z
vložkom naftnih mogotcev. Verjamemo, da se bo to prej ali slej tudi zgodilo. Dirkališč oziroma
lokacij z dirkaško tradicijo na območju nekdanjega vzhodnega bloka vendarle poznamo še nekaj, a so
tamkajšnja infrastruktura ter finančne zmožnosti za zdaj neprimerne formuli 1. V mislih imamo
predvsem češki
Brno
, kjer že tekmujejo motociklisti v razredu MotoGP, hrvaški
Grobnik
, ki je v 70. letih gostil motociklistično VN Jugoslavije, moskovski
motodrom v
Mjačkovem
pa se nikakor ne more primerjati z modernimi objekti formule 1. Motodrom
Lendava
, ki bi ga čez nekaj let utegnila dobiti Slovenija, pa glede na načrtovane
kapacitete ne bo primeren formuli 1. Madžarska gradi novo dirkališče ob Blatnem jezeru (
Balatonring
). Tam bi že prihodnje leto lahko bila na sporedu dirka za
motociklistično svetovno prvenstvo.
|
Dirkači v formuli 1 iz "eksotičnih" dežel
|
E. Salazar (Čile)
N. Karthikeyan (Indija)
A. Yoong (Malezija)
J. Love (Rodezija/Zimbabve)
P. Bira (Tajska)
|
Kaj pa vzhodnoevropska moštva in dirkači? Kanadsko-ruski milijarder
Alex Shnaider
je leta 2005 kupil ekipo
Eddieja Jordana
in tako smo leta 2006 z
MidlandF1
dobili prvo rusko moštvo v formuli 1. Brez ene same točke je bilo
ruskega poglavja v formuli 1 konec v letu dni. Moštvo je prevzel indijski milijarder
Vijay Mallya
,
Force India
je še brez točke, a za zdaj kaže, da ima prihodnost. O dirkačih lahko
zapišemo nekaj stavkov več. Koliko dirkačev z območja nekdanje komunistične Evrope, ki so v 58
letih formule 1 nastopali v tem tekmovanju, znate našteti? Enega?
Robert Kubico?
Pravzaprav je Kubica sedmi dirkač izza nekdanje železne zavese (če
štejemo še četverico, ki je nastopala za nekdanjo Vzhodno Nemčijo).
|
Robert Kubica je debitiral na Madžarskem in letos vzhodni Evropi priboril
prvo zmago. © AFP
|
|
Čeh
Tomaš Enge
je v sezoni 2001 odpeljal tri dirke. Na zadnjih dirkah tiste sezone
(Italija, ZDA in Japonska) je v moštvu
Alaina Prosta
zamenjal poškodovanega
Luciana Burtija
, a ni osvojil niti točke. Enge se je preizkušal še v formuli 3000,
v Ameriki v IRL (enkrat je nastopil na 500 milj Indianapolisa), večkrat je nastopil na 24 urni
dirki v Le Mansu, trenutno pa za Češko tekmuje v formuli A1. Madžar
Zsolt Baumgarter
se je v formuli 1 obdržal nekoliko dlje. Leta 2003 je v bolidu
Eddieja Jordana na dveh dirkah zamenjal poškodovanega
Ralpha Firmana
in si nato priboril redni sedež za sezono 2004 v
Minardiju
. Z osmim mestom na VN ZDA je postal prvi dirkač z območja nekdanje
komunistične Evrope z osvojeno točko v formuli 1. Kasneje prave priložnosti v katerem od tekmovanj
ni več dobil. Zdaj pa Poljak Robert Kubica piše novo poglavje vzhodnoevropskega dirkanja. V formulo
1 je vstopil na VN Madžarske leta 2006, lani se je uveljavil kot dostojni tekmec moštvenemu kolegu
pri BMW-ju
Nicku Heidfeldu
, letos pa ga je povsem zasenčil. Še več: Kubica je na letošnji VN
Kanade postal 99. dirkač v zgodovini formule 1 z zmago in obenem še povedel v skupnem seštevku
prvenstva. Za zdaj z desetimi točkami za vodilnim v prvenstvu ostaja v boju za naslov prvaka 2008.
Ne le na Poljskem, na celotnem območju vzhodne Evrope, je Robert mladim dirkačev, mladim
ljubiteljem hitrosti dal dodatnega motiva pri uveljavljanju v svetu dirkaškega športa. Čas bi že
bil, da tudi v formuli 1 dokončno pade železna zavesa.