Zaradi Ferrarija ob edini naslov

Clay Regazzoni
Če pomislimo na Švico in formulo 1, takoj pomislimo na Claya Regazzonija . Leta 1970 je na VN Nizozemske na svoji prvi dirki s Ferrarijem končal na četrtem mestu. Svojo prvo zmago je le štiri dirke kasneje osvojil v Monzi. Le redki so svojo debitansko sezono odpeljali tako dobro (bil je tretji v skupnem seštevku). Za nagrado mu je Enzo Ferrari dal stalni sedež za sezono 1971, ko pa rdeči niso imeli več dirkalnika za zmage. Tako je moral Švicar na svojo drugo počakati vse do leta 1974, ko je s poskočnim konjičem zmagal na Nürbürgringu. Tisto sezono je bil še sedemkrat na stopničkah in na zadnji dirki v boju za naslov prvaka. Na finalu sezone v Watkins Glenu je bil zaradi tehničnih težav svojega Ferrarija šele 11. in naslov je z McLarnom osvojil Emerson Fittipaldi . Tako blizu naslovu nikdar prej niti kasneje ni bil noben Švicar. Regazzoni v naslednjih sezonah takšnih dirk ni več ponovil in leta 1977 ga je Ferrari odpustil. Svojo zadnjo, peto zmago, je Clay dosegel leta 1979, ko je dirkal za Williamsa . To je bila za slednje sploh prva v formuli 1. Njegova kariera se je tragično končala na zadnji dirki sezone 1980, ko se je v nesreči v Long Beachu tako hudo poškodoval, da je ostal paraliziran. Clay Regazzoni je umrl pred tremi leti – v prometni nesreči.

Joseph Siffert
Priljubljeno imenovani Seppi, Joseph Siffert , je edini preostali švicarski zmagovalec dirke formule 1. Sprva motociklist je v formuli 1 debitiral leta 1962 z Lotusom . To in nekaj naslednjih sezon je samo pobiral točkovne drobtinice. Sredi 60. se je pridružil ekipi Walker , a z eno samo izjemo ni dosegel ničesar. Ta izjema je bila VN Velike Britanije leta 1968, ko je v Brands Hatchu zmagal pred obema Ferrarijema. Njegova športna pot se je končala še bolj tragično. Leta 1971 je na dirki v Brands Hatchu, ki ni štela za točke svetovnega prvenstva, razbil svoj dirkalnik. Ta se je nato vžgal, Švicar pa je podlegel poškodbam. Nekaj mesecev prej je v dirkalniku BRM v svoji sicer najuspešnejši sezoni (skupno je bil peti) zmagal drugič in zadnjič. Kljub samo dvema zmagama je v domovini postal prava dirkaška ikona. Na njegovem pogrebu se je zbralo prek 50 tisoč ljudi.

Joseph Siffert je na velikih nagradah dirkal deset sezon in bil na stopničkah šestkrat.

Marc Surer
V formuli 1 je dirkal osem sezon. Odlikoval se je po odličnem dirkanju v dežju. A Marc Surer ni nikdar dobil priložnosti v enem od boljših moštev (večje del je dirkal za Arrowsa ) in tako je njegova najboljša uvrstitev ostala tista iz VN Brazilije leta 1981. Takrat je z dirkalnikom moštva Ensign startal kot 18., a se v deževnih razmerah prebil na končno četrto mesto. Kasneje je imel veliko težav s poškodbami (dva težja zloma noge). Kariero je leta 1986 končal po nesreči v reliju, kjer je življenje izgubil njegov sovoznik. Vendarle je Surer ostal tesno povezan z avtomotošportom, tako je sodeloval z BMW-jem ter bil strokovni komentator na televiziji. Lahko bi rekli, da je največji uspeh v svojem življenju dosegel v zasebnem življenju, saj se je poročil dvakrat, obakrat s Playboyevo zajčico.

In ostali Švicarji?
Talent je pokazal tudi Rudolf Fischer , ko je konec 50. z zasebnim moštvom s Ferrarijevim motorjem dvakrat končal na stopničkah. A ker je bil star že 40 let, je kariero v formuli 1 sklenil po osmih dirkah. Ob že omenjeni četverici sta do letošnje sezone točke v formuli 1 osvojila le še dva Švicarja: Emmanuel de Graffenried in Silvio Moser . Prvi je bil najboljši leta 1953 kot četrti v Spaju, drugi pa je leta 1968 svojo uvrstitev kariere dosegel s šestim mestom v Watkins Glenu. Zadnji Švicar (pred Sebastienom Buemijem ) v formuli 1 je bil Jean Denis Deletraz , ki je v sezonah 1994 in 1995 odpeljal vsega tri dirke. Pred Buemijem je bil najbližnje dirkaškemu sedežu v formuli 1 Neel Jani , ki je imel leta 2006 mesto testnega dirkača Tora Rossa . Prav v tej ekipi je letos priložnost dobil Buemi in že osvojil prve točke. Švica tako končno dobiva novega dirkaškega junaka.