Želimo, da bi leta 2012 na OI v Londonu tekmovalo 25 naših atletov in atletinj ter da bi tam dosegli dobre uvrstitve. Peter Kukovica

Brežičan Primož Kozmus (Fit), olimpijski zmagovalec v metu kladiva, in Ljubljančanka Marija Šestak (Mass), olimpijska finalistka ter tretja na letošnjem dvoranskem SP, sta po pričakovanju dobila največ glasov v anketi Atletske zveze Slovenije (AZS) za najboljšega atleta in atletinjo leta v Sloveniji v tem letu. Kozmus je dobil 275 točk od 92 glasovalcev (trenerjev, atletskih delavcev, novinarjev), in prepričljivo slavil pred skakalcem v višino Rožletom Prezljem (Kranj, 80) in šprinterjem Maticem Osovnikarjem (Mass, 62). Tudi med članicami ni bilo nobenih dvomov o prvem mestu, saj je Šestakova (Mass) dobila 268 točk, drugouvrščena Brigita Langerholc (Triglav), tekačica na 800 m, 107, Sonja Roman (Maribor 98), tekačica na 1500 m, pa 87. Najboljši trener je Vlado Kevo , ki vadi Kozmusa. Ob tej priložnosti so podelili tudi nagradi za najboljša seštevka točk za veliko nagrado Vzajemne, serijo največjih slovenskih mitingov; zmagala sta Sabina Veit (100 in 200 m) ter Kozmus; slednji je bil najboljši v vseh treh letih, odkar VN obstaja.

Marija Šestak in Primož Kozmus v družbi Vlada Keva ter Matije Šestaka. © Nik Rovan

"Prepričan sem, da smo v teh štirih letih storili zelo pomembne korake za razvoj kraljice atletike v naši državi. AZS je podpisala pogodbo z najboljšimi športniki in člani perspektivne selekcije. Z VN Vzajemne smo segli že izven slovenskih meja. Pika na i je bila zlata medalja Kozmusa. To pa še ni konec. Želimo, da bi leta 2012 na OI v Londonu tekmovalo 25 naših atletov in atletinj ter da bi tam dosegli dobre uvrstitve. V začetku decembra se AZS seli v nove, lastne prostore. Ministrstvo za šolstvo in šport bo dva milijona evrov nakazalo za pokrito dvesto metrsko atletsko stezo v Novem mestu. Cilj je tudi uvrstitev med 12 najboljših reprezentanc stare celine na evropskem ekipnem prvenstvu, pa tudi, da bi se, tako kot vedno od leta 2006, naši atleti in atletinje vračali z velikih tekmovanj z medaljami," je uvodoma dejal predsednik AZS Peter Kukovica . V začetku prihodnjega leta se mu tako kot drugim članom upravnega odbora AZS izteka mandat; volilna skupščina bo konec januarja 2009 in Kukovica je že napovedal kandidaturo za nov štiriletni predsedniški mandat.

Spremembe VN Vzajemne v letu 2009

"Poslej bodo zmage točkovane (za prvo mesto osem točk, za drugo sedem...), dodatne točke pa bodo slovenskim atletom prinesli dosežki za rekord VN, državni rekord, norme A in B za velika tekmovanja," je spremembe opisal predsednik strokovnega sveta AZS Martin Steiner.

Predstavili so se tudi številni atletski olimpijci, ki so na OI Slovenijo zastopali od leta 1992 naprej. Mnogi so prišli s svojimi partnerji in naraščajem, njimi pa je bila tudi Brigita Bukovec , ki je osvojila srebro leta 1996 v Atlanti (100 m ovire), kar je bila sploh prva atletska olimpijska medalja v slovenski športni zgodovini. Prireditev je skupaj z Urbanom Acmanom , nekdanjim slovenskim rekorderjem na 100 m, vodila Alenka Bikar , ki je nedavno uradno sklenila športno pot, na kateri je v šprintih zbrala rekordnih 50 nastopov za slovensko reprezentanco. Zato je dobila posebno priznanje, ki jih je za nastope za slovensko izbrano vrsto ter za dosežene državne rekorde dobilo še nekaj atletov in atletinj. Podelili so tudi priznanja za življenjske jubileje in za dolgoletno delo v atletiki. Najvišjega med njimi je zabeležil Štefan Ošina iz Kranja , ki je dobil priznanje za svojo 85 letnico in dolgoletno vsestransko delo v atletiki, za kar je leta 1994 že dobil Bloudkovo nagrado .