Naredil korak naprej, a se ne bo ustavil

Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar je po svoji najuspešnejši sezoni v ligi NHL sklical novinarsko konferenco, na kateri je strnil svoje občutke po že četrti sezoni v Ameriki. Kopi je letos postavil kar nekaj mejnikov. V rednem delu je bil z osebnim rekordom 81 točk (34 golov in 47 podaj) najboljši strelec kraljev. Ob tem je prvič zaigral v končnici (dva gola in tri podaje), dosegel svoj prvi "hat-trick" in tako naprej. Kljub hitremu izpadu iz končnice, v prvem krogu zahodne konference so Kings izločili Vancouver Canucks, pa je Kopitar poudaril, da je bil nastop v izločilnih bojih izjemna izkušnja.

Anže, kakšni so vaši občutki po izjemno uspešni sezoni, ki je za vami?
Pred sezono sem imel zelo dobre priprave, tako da sem v sezono krenil zelo samozavestno. Odličen začetek sezone je tudi mene malce presenetil, saj nisem pričakoval, da bom novembra najboljši strelec lige. Ne vem, ali so to pričakovali v klubu. Najbolj pomembno pa je bilo to, da smo kot ekipa zelo dobro startali v sezono. V prejšnjih treh sezonah je bilo drugače in smo morali nato loviti priključek, kar pa nam na koncu ni uspelo. Če potegnem črto, so občutki po končani sezoni zelo dobri. Naredil sem en korak naprej. Pred menoj pa so še večji izzivi, da se nivo moje igre še dvigne.

Letos ste s Kings prvič zaigrali v končnici. Kako ste podoživljali premierne nastope v končnici?
Jaz sem se zelo zabaval. K temu je veliko pripomoglo tudi to, da smo začeli v Kanadi. Vzdušje na prvi tekmi v Vancouvru, kjer je hokej res številka ena, je bilo odlično. Ko si enkrat tam, si to želiš ponoviti in iti še dlje. Vsi v klubu smo se v tem času imeli zelo dobro. Po koncu pa smo si rekli, da moramo to ponoviti, da se je vredno celotno sezono boriti, da na koncu igraš hokej v maju.

Je bilo pred prvo tekmo prisotne kaj živčnosti?
Nekaj treme in nervoze je vsekakor bilo. Tudi pred začetkom tekme sem imel kocine kar nekaj časa pokonci, saj je to res nekaj posbnega. Ko se tekma začne, pozabiš na vse skupaj. Trema in nervoza pa sta dokaj hitro odšli, tako da smo vsi skupaj lahko sproščeno igrali.

Po sijajnem nizu na začetku sezone ste nato nekoliko padli v formi in kar nekaj časa niste našli poti do mreže nasprotnikov. Kako ste preživljali tiste trenutke?
V tistem obdobju, ko ne daš zadetka, je težko za prav vsakega športnika. Prav tako ima vsak športnik vzpone in padce. Morda sem jaz bil v tistem obdobju nekoliko predolgo, ampak tako pač je. Sem pa v tistem obdobju zadel nekaj vratnic in prečk, tako da se ploščki niso odbili tja, kamor bi jaz želel. Ko pa se je enkrat plošček spet odbil v pravo smer, je bil led prebit in znova sem nadaljeval v pravi smeri.

V naslednji sezoni se verjetno ne boste zadovoljili le s prvim krogom končnice?
Zagotovo, da ne. Ko smo letos prišli v končnico, smo se zavedali, da je prišlo novo obdobje. Sploh po prvih dveh srečanjih, ko je bil izid v zmagah izenačen in nato po dobljeni tretji tekmi, ko smo v zmagah povedli z 2:1, so se apetiti močno povečali. Na koncu smo bili vsi zelo razočarani, ker smo dali prepoceni iz rok četrto tekmo. Toda to je pač šport in iz tega se je treba čim več naučiti. V naslednji sezoni bo ta cilj še višji in upamo, da bomo kos nalogi.

Kakšen je vaš urnik v prihodnjih dneh? Po izkušnjah iz prejšnjih let prav veliko časa ne boste počivali. Boste kaj spremenili v primerjavi s preteklimi leti?
Po pravici povedano, načrta še nimam narejenega. Vse skupaj se bo izoblikovalo v naslednjih dnevih. Veliko ne bom spreminjal. Lansko poletje je bilo za mene zelo dobro. Še toliko bolj sem spoznal svoje telo, kaj potrebuje, da vseh 82 tekem in še končnico odigra na najvišjem nivoju. Nekatere malenkosti bom spremenil, sicer pa bo vse ostalo enako. Delovno naprej, tako kot doslej.

Ameriški kolumnisti so pri vas opazili, da ste v letošnji sezoni prevzeli več odgovornosti na svoja ramena. Se že vidite kot vodja ekipe?
Že pred tremi leti je bilo rečeno, da bomo mladi igralci postali vodje. Tako se je tudi izkazalo. Drew Dougthy je star šele 20 let in je bil zagotovo naš najboljši branilec. Johnatan Quick ima za seboj odlično sezono in je enake starosti kot jaz. Tako je tudi v drugih ekipa, kjer so mladi igralci "liderji“. S tem se je treba sprijazniti. Nekaj več pritiska se občuti, a jaz sem si ta pritisk vzel za motivacijo, ki mi je dala še dodaten zagon, da sem dokazal, da lahko opravim to nalogo.

Se po tekmah še vedno pogovorite s svojim očetom Matjažem? Še vedno poslušate njegove nasvete?
Oče je bil moj prvi trener, če se lahko tako izrazim. Po vsaki tekmi se še vedno pogovoriva in mi pove, kaj on misli o moji igri. On je bil že od nekdaj moj največji kritik, kar jih je bilo. Vem, da mi je s tem vedno želel pomagati in narediti boljšega. Občasno mi še vedno zaleže, če kakšno slišim, tako da je vsaka kritika dobrodošla.

Imate pred naslednjo sezono kakšen cilj? Da dosežete še več točk kot v letošnji sezoni?
Letošnja sezona se je ravno končala, tako da o tem še nisem veliko razmišljal. Vsak igralec pa si želi narediti korak naprej. Če bo to 85 točk ali 90 ali pa znova 77, mi je povsem vseeno. Pomembno mi je le, da se uvrstimo v končnico, saj se takrat začne pravi hokej in pot do Stanleyjevega pokala, ki je cilj vsakega hokejista.

Si med sezono pogledate tudi kakšno tekmo Los Angelse Lakers, kjer igra tudi Slovenec Saša Vujačić?
Lakers si grem občasno pogledat. Če je možnost, grem na tekmo takrat, ko Lakers igrajo proti Phoenix Suns, kjer igra Goran Dragić, ali proti Sacramento Kings, kjer igra Beno Udrih, da nato po tekmi rečemo kakšno slovensko.

Še pogled k reprezentanci. Vaši soigralci so se uvrstili v elitno divizijo. Ste spremljali njihove nastope?
Kolikor sem imel časa, sem spremljal, kajti mi smo ravno takrat začeli z boji v končnici. Z nekaterimi fanti sem se tudi slišal, toda preveč časa res nisem imel. Vsekakor pa je zelo lepo videti, da so se fantje znova uvrstili v elitno divizijo.

Vi imate še vedno apetite po nastopanju za Slovenijo, če bi bilo to mogoče?
Seveda. Jaz vedno zelo rad nastopam za reprezentanco. Če se časovno izide in če je vse urejeno, potem ni ovire, da ne bi igral za reprezentanco. Jaz se namreč vedno rad vrnem domov in zaigram skupaj s fanti, s katerimi smo enkrat že obstali v elitni diviziji. To je posebna čast, da lahko igraš za svojo državo, in vsekakor bom še oblekel dres slovenske reprezentance, če bo za to možnost.

V Ljubljani so glavno odgovornost nosili mladi fantje. Imamo dovolj kvalitete v mladih, vključno z vami, da naredimo korak naprej in ostanemo v elitni skupini?
Če gledamo Norvežane in Dance, so tudi oni naredili korak naprej, saj smo jim bili pred nekaj leti enakovredni. Zdaj pa oni premagujejo tudi najboljše reprezentance. Mi moramo narediti korak naprej, drugače bo kmalu prepozno. Seveda pa je zelo lepo videti, da se mladi igralci vključujejo v sistem reprezentance, kar v preteklosti ni bila praksa.

Ste slovenski klubski hokej in nastope Olimpije in Jesenic v avstrijski ligi uspeli spremljati?
Kolikor sem lahko, sem nastope Olimpije in Jesenic spremljal po internetu. Občasno pa se s katerim igralcem slišim po telefonu.

Klubska sezona se ni končala najlepše. Vaš komentar na dogajanje na Jesenicah?
O tem, kar se je dogajalo po sezoni, jaz nimam točnih informacij. Niti ne vem, zakaj se je vse skupaj šlo, tako da tega ne morem komentirati.

Bliža se svetovno prvenstvo v nogometu, kako visoko lahko poseže Slovenija?
Upam, da bomo premagali Ameriko, da me bodo nato poslušali do naslednjič, ko bomo spet igrali skupaj. Fantje so si sicer definitivno zaslužili nastop na SP. Zagotovo bo to za vsakega posebej neko novo doživetje. Upam, da bodo to znali izkoristiti in da bodo zmagali čim več tekem. Jaz pa bom nastope spremljal iz domačega naslonjača.