Šport
5356 ogledov

Teniški zvezdnik o življenju na fronti: "Če bi imel izbiro, bi raje umrl"

Aleksander Dolgopolov Profimedia
Nekdanji trinajsti lopar sveta je v pogovoru za der Spiegel spregovoril o svojem življenju v ukrajinski vojski tekom že več kot tri leta trajajoče vojne z Rusijo.

Bivši teniški as Aleksander Dolgopolov je privolil na veliki intervju za der Spiegel, katerega je opravil v lopi s toplo prho in delujočim gretjem, kar je v času vojne zanj pravi luksuz. Glede na to, da je v karieri zaslužil za več kot 7 milijonov dolarjev denarnih nagrad, si ni nikoli predstavljal, koliko mu bosta prha in gretje nekoč pomenila.

"Navajen sem bil na udoben dom, hotele med turnirji, masaže in zdravo hrano. Po karieri sem želel nadaljevati s takšnim življenje,. Nisem imel nobenega namena postati vojak," je na začetku razkril Dolgopolov, kateremu se je življenje zaradi želje po obrambi domovine povsem obrnilo na glavo.

Pogosto spi v porušenih hišah v zapuščenih vaseh, luknja v tleh mu služi kot stranišče, njegovi najpogostejši spremljevalci so ščurki, miši in podgane. Sredi vsega tega se je naučil ceniti in uživati v malenkostih. "Neka stara gospa nam je na ulici ponudila grozdje. Bog, bilo je tako okusno."

Aleksander Dolgopolov | Avtor: Profimedia Profimedia

Danes 36-letni Dolgopolov je svoj čas zasedal celo 13. mesto na svetovni lestvici, leta 2021 pa je naznanil svojo upokojitev, potem ko je zaradi poškodbe zapestja svoj zadnji dvoboj (v Rimu proti Novaku Đokoviću) odigral leta 2018. Deset mesecev po njegovi upokojitvi pa se je Ukrajina znašla v vojni z Rusijo.

Dolgopolov je takrat ravno preživljal družinske počitnice v Turčiji. Prav nič ni okleval, temveč se je nemudoma odzval klicu domovine, čeprav ni imel nobenih izkušenj rokovanja z orožjem. A še preden se je vrnil domov, se je v Antalyji prvič odpravil na strelišče.

"Tam sem spoznal vojaka, ki je služil v turških posebnih enotah. Ko je slišal, da sem vračam v Ukrajino, me je en teden učil, kako se ravna z orožjem," je pojasnil Dolgopolov, ki v vojski kot pilot drona deluje znotraj ukrajinske obveščevalne službe. Iz zraka fotografira teren, išče ruske položaje in ugotavlja, kakšno orožje ima sovražnik.

Aleksander Dolgopolov | Avtor: Profimedia Profimedia

"Tako lahko v realnem času spremljamo, kaj se dogaja na bojišču in kam naj strelja naše topništvo," je pojasnil ukrajinski vojak, čigar delovne izmene po novem trajajo tudi do 16 ur. "Potem zaspim za morda dve uri ali pa sploh ne. Težko je. Včasih se počutim kot zombi."

Zaveda se, da je kot nekdanji profesionalni športnik precej bolj prilagojen na zahteve vojne, kot navadni smrtniki. "Športniki in vojaki potrebujejo podobne lastnosti, biti moraš sposoben hitre reakcije, koncentracije in prilagajanja novim situacijam," razlaga športnik, ki je boj za zmage na teniških igriščih, zamenjal za boj za življenje v prvih bojnih vrstah.

"Je vojna fizično zahtevnejša? Ne morem reči, je pa vsekakor bolj psihično zahtevna. In sploh še nisem bil udeležen v neposreden boj. Ljudi sem videl umirati samo prek kamere drona," je pojasnil vojak, ki se bolj kot smrti boji resne poškodbe, ki bi mu za vedno spremenila življenje. "Če sem povsem iskren, me je bolj strah, da bi bil poškodovan in da bi moral živeti kot invalid, kot da bi umrl. Če bi imel izbiro, bi raje umrl."

Aleksander Dolgopolov | Avtor: Profimedia Profimedia

Dolgopolov tudi priznava, da ga je vojna spremenila kot človeka. Postal je bolj resen in predvsem agresiven. Lažje izgubi živce. "Če mi kdo reče kakšno neumnost na ulici ali na spletu, se odzovem burneje kot prej. Hitro se razjezim. Menda so moji živci zaradi vsega dela krhki."

Nekdanji ukrajinski teniški as je bil po začetku ruske agresije zelo glasen in kritičen do ruskih teniških kolegov, ki niso javno obsodili ruske agresije, izmed katerih je še posebej izpostavil Andreja Rubljeva. S svojimi nekdanjimi ruskimi kolegi ni sicer nikdar spregovoril o vojni, je pa zato prejel šokantno sporočilo enega izmed svojih nekdanjih nasprotnikov.

"Ruski teniški igralec mi je kmalu zatem, ko so Rusi bombardirali ukrajinsko otroško bolnišnico, poslal sporočilo preko Whatsappa. Z nasmehom me je vprašal, kako sem kaj. Gledal sem sporočilo in bil brez besed. Dve uri sem razmišljal, kako naj se odzovem. Spraševal sem se, ali misli resno. Kako je lahko tako brezbrižen, ciničen in neumen? Na koncu sem odgovoril z eno besedo: 'Zabavno'," je zaključil intervju nekdanji četrtfinalist OP Avstralije.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 2
  • atamama 16:55 15.marec 2025.

    Tale je pa hudičevo malo fronte videl, od pokanja pa petarde za novo leto. Nakladač kot njegov predsednik s pretečenim rokom. Pa avtor članka? Kaj ga niso spustili v BG? To je ''moda'' novinarstva zadnje dni, ne pa EPP za UA.

Sorodne novice