Igralka Železničarskega teniškega kluba (ŽTK) Maribor je ta mesec z 251. mestom dosegla svojo najboljšo uvrstitev na WTA-lestvici in bo na tekmah Pokala federacij proti Japonski pomemben adut v ekipi Iztoka Božiča.
Konec tedna vas čaka pomemben obračun z Japonsko. Kakšna so pričakovanja?
Imamo velike možnosti za zmago, kajti v naši ekipi so same dobre igralke. Na tekme se nisem prav posebno pripravljala, saj sem šele dobro prispela v Slovenijo, so pa cilji vseeno visoki – torej zmaga in uvrstitev v svetovno skupino Pokala federacij.
Na ITF-turnirju v Egiptu ste predali dvoboj četrtfinala. Ste imeli težave s kakšno poškodbo?
Imela sem težave z želodcem. Zdi se mi, da sem nekaj takega pojedla, ampak zdaj je že v redu, počutim se dobro. Na tekmi četrtfinala me je ujela slabost, zato sem morala dvoboj pačpredati.
Pa sicer? Vas letos pesti kakšna poškodba?
V zadnjem času je vse v najlepšem redu. Tudi tista poškodba rame, ki je predstavljala problem v lanski sezoni, se je pozdravila, tako da me ne ovira pri igri.
Igranje v Nemčiji je bila lepa izkušnja, škodovala mi vsekakor ni, vendar pa imam tukaj v Mariboru zdaj svojega individualnega trenerja. Zdi se mi, da sem na akademiji napredovala na vseh področjih teniške igre, predvsem pa igram bolj napadalno.
Kdo je vaš osebni trener?
Trenira me Dejan Pešut, teniški trener iz matičnega kluba ŽTK Maribor.
Kateri je vaš najljubši udarec?
Dvoročni bekhend.
Kaj pa teniška podlaga?
Beton. Na njem pride moj začetni udarec bolj do izraza.
Z Dejanom sva načrtovala, da bi letos prišla vsaj tam nekje do 150. ali 100. mesta na WTA-lestvici. V drugem delu sezone namrečne bom mogla braniti praktično nobenih točk, saj sem bila večji del sezone poškodovana. Dolgoročni cilj mi predstavlja uvrstitev med 30 najboljših igralk na svetu.
S katero igralko na turneji se najbolje razumete?
Z Mašo Zec Peškirič. Prej sva skupaj igrali dvojice, zdaj pa ona nastopa na turnirjih višjega ranga.
