Šport > Nogomet
53 ogledov

Ačimović: "Kek mora dobro premisliti!"

mile ačimović olimpija direktor Saša Despot
Milenko Ačimović je v intervjuju za Žurnal24 opozoril, da bi se slovenski nogometni reprezentanci po razočaranju v kvalifikacijah za Euro 2012 lahko ponovila zgodba t. i. zlate generacije. "Bomo sedem let čakali novega Birso, novega Novakovića, novega Korena?" se je v pogovoru za naš časnik vprašal športni direktor Olimpije Ljubljane. Umirjanje strasti po derbiju z Mariborom še vedno deluje, saj se o vijoličastih ni razgovoril.

Slovensko nogometno reprezentanco v igri za Euro 2012 ohranja le še teorija. Kje in kaj je šlo narobe pri ekipi, ki se je tako sanjsko uvrstila na svetovno prvenstvo?
Mislim, da ima Slovenija podoben primer, kot ga ima Srbija. Mislim, da sta obe reprezentanci podobno nihali. Srbom smo naredili največjo uslugo, ko smo doma izgubili z Estonijo. Obe ekipi sta po mojem mnenju izenačeni, po eni strani pa sem še vedno optimist. Ko sem videl, kako Italija igra nogomet, vidim, da ta reprezentanca lahko zmaga v Beogradu. Vemo, da Srbija igra brez publike, kar se pa tiče Severne Irske in Estonije mislim, da je z Irci pri njih vedno težko igrati. Imamo še vedno minimalne možnosti, a zaenkrat še ni konec.

Je to razočaranje? Javnost in verjetno tudi fantje sami, so po vsej verjetnosti pričakovali več?
Da. Sploh porazi s Severnimi Irci in Estonijo doma … Mislim, da ti tekmi manjkata, sicer bi bila Slovenija že danes druga.

Zdelo se je, da Srbija ni več v igri. Zgodil se jim je domači poraz proti Estoniji (1:3), nato še navijaški incidenti v Genoi. Dejan Stanković je tisto tekmo zapuščal v solzah, a vseeno so se pobrali.
Mi smo jih vrnili v igro. Bolj smo mi njih vrnili, kot so se oni. Škoda, ker nismo izkoristili priložnosti. Te domače točke proti Estoniji in Severni Irski nam manjkajo.

Kaj mislite o igri slovenske reprezentance? Se je uspešno prilagodila na modernejše trende?
Kar se tiče zadnjih dveh tekem … Videlo se je, da se naslanjamo na igralce, ki igrajo v Italiji, kot denimo (Josip) Iličić, (Valter) Birsa, (Boštjan) Cesar, pri katerih se vidi, da niso v tekmovalnem ritmu. Vidi se, da fantje še vedno niso na tistem nivoju, na katerem bi mogli biti in katerega smo mi vajeni. Na žalost bomo morali biti vedno stoodstotni, če bomo želeli vzeti tri točke, doma ali zunaj. Nimamo tako kakovostnih igralcev, ki bi lahko bili napol v formi in tekmo rešili z eno ali dvema potezama. Tega Slovenija nima, ampak z dobro borbenostjo in dobro formo lahko premaga vsakogar.

Olimpija goji slog igre, ki je prepoznaven in ki je v vzponu, tudi v svetovnem nogometu. Ne nazadnje tudi Italija igra svojo igro kratkih podaj, Slovenija pa je z dvema "težkima" napadalcema ena redkih reprezentanc, ki igra ta sistem. Je to še vedno pot naprej?
Ne vem. Če se vrnemo še eno leto nazaj, je bil ta nogomet, ki ga je igrala reprezentanca, vsem všeč. Ta borbenost, ta agresivnost in tekanje napadalcev, priključevanje v protinapade (Andraža) Kirma in Birse. To je zelo dobro delovalo. Zdaj je Slovenija proti Italiji naletela na sistem, ki ji ni odgovarjal, proti Estoniji, ki je igrala bunker, je bilo tudi težko prebiti, ampak da se vse. Z golom v prvih 15 minutah mislim, da bi bila Estonija čisto druga zgodba. Treba je gledati naprej in iskati tudi srečo, ogromno, potem pa se udariti s Srbijo. Jaz upam, da še ni vse izgubljeno.

Selektor je zadnje čase deležen vse večjih kritik. Predvsem se omenja to, da ni odstopal od svojega sistema, ki na zadnjih tekmah ni deloval. Kako ocenjujete vlogo Matjaža Keka, predvsem v letošnjem kvalifikacijskem ciklu?
Predvsem po rezultatih. Na žalost so trenerji odvisni od rezultatov, rezultati govorijo svoje. Kek se je naslonil na enako zasedbo, ki jo je imel, in ki je zanj delovala dobro. Zdaj mislim, da je čas, da tudi on dobro premisli za naprej, kaj in kako. Menim, da je Kek v teh dveh tekmah res dal najboljše igralce, ki jih trenutno imamo. Zdaj kakšne rotacije, mogoče da bi moral dati (Tima) Matavža prej notri ali da bi moral Dare (Vršič) prej igrati ali kaj drugega – to so malenkosti. Mislim, da je v Sloveniji primanjkljaj igralcev, ki bi igrali na takšnem nivoju. Upam, da počasi rastejo nove generacije, ki bodo lahko nosile reprezentanco.

Govorite o primanjkljaju, kaj pa zaupanje v nogometaše z navdihom? Vi ste bili eni izmed takih, Zlatko Zahović je bil eden izmed takih. Je v Sloveniji v prednosti še vedno delavec, kot nogometaš navdiha?
Ne. Ne želim si, da bi se tisto, kar se je v reprezentančnem nogometu zgodilo meni, zgodilo še kdaj.  Jaz sem od tiste generacije, ki je pod narekovaji kličemo zlata, ostal edini. (Branko) Oblak je zamenjal vsaj 12 ali 13 igralcev. Kaj se je zgodilo? Koliko let se Slovenija ni uvrstila naprej? Takrat se je priključil Birsa, priključil se je (Robert) Koren, priključil se je (Milivoje) Novaković, priključil se je (Samir) Handanović, (Bojan) Jokić … Ti fantje enostavno niso bili zreli in normalno je, da je to trenerja stalo glave. Kek je prišel in nadaljeval z enim ali dvema fantoma, ki jih je še priključil zraven, kvalifikacije pa je končal predzadnji. Se pravi – ali je normalno, da takoj naredimo čistko, ali to zadržati in še priključevati? Bomo spet doživeli to, kar se je zgodilo zlati generaciji, da bomo sedem let brez in čakali novega Birso, novega Novakovića, novega Korena, ki bi se razvili v zrele osebnosti, da bi začeli razumeti, kaj se od njih v Sloveniji hoče. Res je zelo, zelo težko vprašanje in jaz upam, da se bodo ljudje, ki bodo vodili to reprezentanco, ozrli na problem, ki je nastal, ko so se poslovili (Zlatko) Zahović, (Miran) Pavlin, (Željko) Milinović, (Marinko) Galić … Kar naenkrat jih ni bilo več. Mladi so prišli, en mesec ali dva je bil bum, potem pa konec. Oblaka je to stalo glave. Fantje so bili pod ogromno kritiko, ampak bili so dober izbor. Samo takrat še niso bili pravi.

Potreben je torej čas. Tudi Italijani so opravili bolečo tranzicijo, ki pa se zdaj kot kaže obrestuje …
Da, samo Italijani so zadržali enega (Antonia) Cassana, enega (Gianluigija) Buffona, enega (Andreo) Pirla. Zadržali so kar nekaj igralcev, ki so bili že dokazani. Treba je biti pameten. Jaz mislim, da bo zdaj potreben korak naprej. Ne govorim o čistki generacij, govorim o tem, da bi nekatere fante radi že kar upokojili, ampak v vsakem primeru so še mladi in upam, da jim bo kaj še uspelo.

Kako gledate na moč reprezentantov, ki so si jo izborili znotraj same ekipe? Včasih imamo občutek, da reprezentanco vodijo kar igralci?
To bi težko rekel, ker nisem tako blizu reprezentanci, da bi vedel, kakšno moč imajo. Ni prav, da se ne pogovarjajo z novinarji. Po eni strani šele zdaj razumem, kaj se dogaja. Takoj po tekmi sem šel na letalo. Igralci so imeli že danes v klubu novo tekmo, novega trenerja in nov časopis. Nove novinarje na treningu. Ne razumem reakcije reprezentantov. Ali gre za reakcijo na slabe rezultate, ali mislijo, da so novinarji proti njim … Ali so mogoče užaljeni? Zelo težko bi odgovoril na to, zakaj imajo takšen odnos. Mislim, da bi si kot profesionalci morali vzeti vsaj pet minut časa in odgovoriti vsaj na tri vprašanja.

italija slovenija firence  | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Ste v svoji reprezentančni karieri ne samo zavrnili pogovor, ampak pobegnili iz stadiona skozi stranski vhod?
Določenem novinarju nisem želel odgovarjati po telefonu, ampak mislim, da v reprezentančnem dresu moraš biti sposoben stisniti, povedati kaj si misliš v dveh ali treh stavkih in oditi. To je napaka, tako ne morejo. Čeprav so novinarji … Ne vem, ne vem. Ali imajo občutek, da so novinarji proti njim ali kaj? Ne vem. Saj pravim, ni me notri, da bi vedel, kaj se med njimi kuha in zakaj je to tako.

Mar ni čudno, ko so verjetno prav ti isti novinarji povzdignili te iste igralce v nogometaše, ki danes so? Spremljali in opozarjali so na igralce, ki so igrali v nižjih evropskih ligah in jim pomagali postati prepoznavni. Potem pa takšen odnos.
Saj pravim, jaz sem to na svoji koži zelo dobro občutil. Po hvaljenju na evropskem in svetovnem prvenstvu je prišla menjava generacij in, normalno, bil sem kapetan. Že na treningih sem na fantih videl, da gre za ogromno razliko s fanti iz zlate generacije in temi, ki so prihajali. Bili so še mladi, neizkušeni. Predvidevalo se je, da so pravi, ampak da bodo potrebovali čas, da bodo dali to državo na hrbet in jo nosili. Po šestih, sedmih letih se je to tudi izkazalo – Birsa, Novaković, Koren so pravi vodje.

Bi moral v teh primerih po mizi udariti predvsem selektor? Pojdite mimo novinarjev, ni vam potrebno govoriti, samo pojdite, pokažite se?
Nikoli ne bomo vedeli. Mogoče jim je selektor to tudi naročil, pa so fantje naredili drugače. Resnice nikoli ne bomo spoznali, tudi jaz je ne vem. Tudi Dareta (Vršiča) tega ne bi nikoli vprašal, niti Novakovića. Zakaj? Enostavno so že tako formirane osebnosti kot igralci, da vedo, zakaj to naredijo.

Že Srečka Katanca so nekoč obtoževali, da je „zaljubljen“ v Milana Osterca. Podobna zgodba se ponavlja s Kekom, Korenom in Novakovićem. Verjamete tem opazkam?
Po pravici povedano mislim, da ima vsak trener enega, dva ali tri, ki lahko tudi malce slabše igrajo, kriv pa bo kdo drug. To je v našem poslu nekaj povsem normalnega, potem pa se vsi čudijo, zakaj kdo igra in tako naprej. Tega je toliko … Sploh zdaj, ko sem zaključil z nogometom, stvari vidim tudi malce drugače. To vedno bo, mislim pa, da noben trener ne bi delal proti sebi. To težko verjamem. Da bi kakšen trener boljšega nogometaša od tistega, ki je na igrišču, zanalašč pustil na klopi in ravno zaradi tega izgubil tekmo. Ne verjamem.

Katanec je ravno na dan tekme v Italiji, ironično, ostal brez službe v Združenih arabskih Emiratih. Ga v prihodnosti vidite spet delovati v Sloveniji?
Tam je zelo težko delati. Jaz sem ta del sveta lahko občutil tudi sam. Niso navajeni toliko dela, kot smo ga tukaj v Evropi, Srečko pa je ravno dela vajen. Verjamem, da je imel nekaj težav z igralci in da mu ni uspelo speljati svojega programa, ker ga je zelo težko. Mislim, da je imel tudi Vahid Halilhodžić, ki je zelo podoben trener kot Srečko, za red in disciplino, z ogromno tekanja in ogromno treningov, po treh mesecih že zapustil arabski svet. Zelo težko je komentirati, kaj se je dogajalo, saj poznam Srečka in njihovo mentaliteto. Niso ravno delavci.

Bi se lahko kdaj vrnil v reprezentanco?
Mislim, da je Srečko naredil ogromne uspehe z reprezentanco Slovenije, tako da bomo videli …

Dolgo časa se omenja tudi ime Slaviše Stojanovića, predvsem zato, ker naj bi bil eden redkih slovenskih trenerjev, ki ima že razdelano neko spoštovanje s strani igralcev, ki so trenutno v reprezentanci. Bi on lahko bil kandidat?
Zame je še vedno prvi selektor Matjaž Kek. S fanti je res naredil ogromno. Slavišo Stojanovića osebno poznam in njegovi rezultati, njegova dobra osebnost, ve, kaj hoče v nogometu. Kar se tiče slovenskega klubskega nogometa je storil zelo veliko, kar se tiče naprej pa bomo videli.

Reprezentanti so v zadnjih letih velikokrat poudarjali dobro vzdušje, ki naj bi vladalo v reprezentanci. Zdaj temu očitno ni več tako. Kje mislite, da je prišlo do tega preloma?
To je z rezultati. To vidim že pri svojih fantih v Olimpiji. Če je rezultat pravi je normalno, da je cela garderoba nasmejana. Če so rezultati slabi, se počasi že začenja iskati krivca. Mislim, da je to enako pri vseh klubih in reprezentancah po svetu. Rezultat, zadnji rezultat dela vzdušje do naslednje tekme in bo, tako se živi v našem poslu. Tisti, ki izgubi šest tekem zaporedoma in reče, da ima dobro vzdušje v slačilnici, tistemu pa je potrebno čestitati. Potem je nekaj narobe s tistimi igralci.

Tudi vzdušje v vaši reprezentanci se je iz neke idile nato počasi poslabšalo. Kako se spominjate teh časov?
Pri nam vemo, da se je zgodil tisti incident v Južni Koreji in kar je bilo, je bilo … Vseeno mislim, da kar se tiče vzdušja v tisti generaciji, je bila res … Takrat sem bil sicer še zelo mlad, ampak sem vedno zelo spoštoval starejše igralce, ampak dobil sem ga tudi nazaj, tako od selektorja kot od igralcev.

Torej ste bili dejansko izjemno homogena ekipa? To niso bile le prazne besede?
Verjamem, da so tudi oni. Samo nekaj … Ne vem. Nekaj, nekaj je v teh dveh tekmah manjkalo. Mislim, da to tudi oni sami najbolj vejo, to ve tudi selektor. Jaz lahko rečem, da je eden izmed razlogov tudi neigranje v klubih. Mislim, da zdaj tudi (Marko) Šuler ne igra, (Andraž) Kirm ne igra, (Armin) Bačinović ne igra, (Tim) Matavž je imel zdaj s PSV verjetno neverjetno zmedo, saj zadnji dnevi prestopnega roka na fante delujejo enormno veliko. Koren in Novaković sta imela nek, če lahko tako rečem, medijski konflikt. To se je vse nabralo v eno slačilnico, v eno ekipo. Ko si takole vračam film vidim, da je imel (Samir) Handanović super status, v Udineseju je bil v prvi postavi, tudi tukaj je imel mir, drugo pa je bilo vse nekaj … Saj ne vem. Dare Vršič je imel nek klubski mir, ostali pa ne. Igrajo, ne igrajo, so začeli, niso začeli. Prestopi – bom šel, ne bom šel, mislim, da se je Šuler celo skregal s trenerjem. Res je bilo, če se poglobiš individualno v igralce, niso bili "poštimani". Prišla je Estonija, na tribunah se zbere 14 ali petnajst tisoč ljudi … Ne vem. Potem bi pa kar zmagal Estonijo doma, pa Italijo v gosteh, ampak nekaj jim je manjkalo, nekaj ni bilo pri njih samih "porihtanega". Saj se je videlo – nihče ni vzel žoge in poizkušal sam rešiti tekme. Videli smo Iličićevo sprejemanje žoge, kjer bi verjetno v Italiji rešil tekmo. Danes mu damo 50 takih žog in gre sam v gol! Zakaj se mu to zgodi ravno tisti dan, tisto sekundo? V takšnih primerih bi se sam mogoče malce umaknil od Keka in se tudi malo dotaknil igralcev. Potem se nabere takšna enajsterica, neka celota, v kateri en nekaj nima "pošlihtano", ta je v konfliktu z novinarji, ta se je skregal s trenerjem v klubu, ti sploh ne igraš v klubu, ti sploh še začel nisi … Teh enajst imaš potem na igrišču, pripeljati pa te morajo na evropsko prvenstvo.

Klubski status je torej zelo pomemben?
Zelo pomemben za reprezentančni nogomet. Jaz vem iz svojih osebnih izkušenj, če sem prišel iz Lillea ali kjerkoli drugod, kjer sem igral, sem prišel sem s polno minutažo in 90 minutami. Če ne pa je malo zoprno.

Kako na igranje za reprezentanco vpliva prestop v boljši klub? Ali motivacija pade?
Ne, ne verjamem. Tukaj je reprezentanca tako obiskana in medijsko podprta … Že od ponedeljka do petka se je o Sloveniji delal takšen medijski pomp, potem smo imeli polne stadione, doma so te prišli gledat starši in prijatelji iz otroštva. Ne vem. Osebno nisem dajal toliko na novinarje v tujini, kot sem to počel doma. Nekako mi je več pomenilo, ker sem vedel, da se bom v to državo vrnil živet, tisto pa mine, Francija in vse ostalo …

Pravite, da reprezentanci nekaj manjka. Že dolgo časa ni skrivnost, da nekateri igralci niso na isti valovni dolžini, kar bi bilo pri več kot 20 fantih sicer iluzorno pričakovati. Kako je bilo s tem v vaši generaciji?
Jaz osebno tega nisem občutil. Mogoče tudi zaradi golov, ki sem jih dajal, ali pa zaradi tega, ker sem pač nekonfliktna osebnost in se nisem rinil tja, kamor sem vedel, da mi ni mesto. Zelo dobro sem se ujel, ampak sem čutil tudi spoštovanje enega (Darka) Milaniča, ampak sem tudi ogromno spoštovanja pokazal tudi do njega. Jaz osebno nisem imel problema s starejšimi igralci ali karkoli drugega. Težko pa bi povedal, kaj je sedaj.

Trenutna reprezentanca se je znašla v podobnem položaju, kot vaša. Uvrstila se je na prvo veliko tekmovanje in čakale so jo kvalifikacije za drugo. Vam se je uspelo uvrstiti na dve zaporedni veliki tekmovanji. Ste po uspešnih kvalifikacijah za Euro 2000 opazili kakšno razliko? Se lahko zaspi na lovorikah?
Ne vem, težko rečem. Mi smo imeli res takšno podporo ljudi v Sloveniji, enostavno smo imeli tudi veliko sreče, vse se je izšlo eno z drugim. Imeli smo fenomenalnega Zlatka, ki je zabil vse, kar je bilo, vse, kar se je moglo. Potem še kakšen moj gol, (Milanov) Osterčev … Prepričan sem bil, da se bo ta reprezentanca uvrstila tudi na evropsko prvenstvo. Bomo videli, še en mesec je do te tekme in bomo videli, kaj se bo zgodilo.

Olimpija Maribor Stožice | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Pravite, da imate boljšo ekipo in da igrate boljši nogomet od Maribora. Bo to dovolj za naslov?
Jaz osebno o Mariboru več ne bi govoril. Čas je, da se vse skupaj umiri. Zdaj nas čaka zelo težko gostovanje pri Muri, fantje ga že komaj čakajo, saj se pripravlja pravi nogometni ambient. Gremo tekmo po tekmo. Tekma z Mariborom je šele čez dober mesec in o njih bomo razmišljali takrat.

Če se torej osredotočiva zgolj na vašo Olimpijo: kako velika je bila tista zmaga (4:1) na zadnjem derbiju? Je s tem padel zadnji kompleks, ki ga je imela Olimpija na tekmah z Mariborom? Velikokrat je bila boljša, a ji ni uspelo, zdaj pa se zdi, da ima odprte vse možnosti.
Jaz osebno nisem prepričan, če sem dva dni pred tekmo sploh kaj spal. Olimpija sedem let ni zmagala na derbiju. Lahko si predstavljam svoje Dragonse, ali navijače Olimpije, koliko je bilo to enih, kako bi rekel …

Frustracij?
Ja! Vse zaradi tega derbija. Po eni strani smo se vsi veselili tega derbija, ampak navijači Olimpije so ga na nek način pričakovali tudi s strahom, češ: "Poglej, saj je že sedem let enako!" Zdaj smo res zlomili eno negativno tradicijo in jaz upam, da gremo samo še na boljše. Koliko pa je fantom pomenil ta derbi pa bomo videli že v nedeljo.

Velikokrat se pojavljajo asociacije z Barcelono in Real Madridom. Tudi Barcelona je dolgo časa prebijala ta kompleks manjvrednosti, ki jo je imela proti najtrofejnejšem klubu v državi. Vam te primerjave z Barcelono godijo?
Ne. Niti jih ne berem, niti karkoli drugega. Jaz gledam svoje fante, ker gre za res dobro ekipo. To je ekipa, ki lahko igra lep in dober nogomet, kar se je izkazalo tudi na zadnjem derbiju, tako da … Da bi svoje fante primerjal z Barcelono ali se s tem obremenjeval? Daleč od tega.

Kako dobra reklama za Olimpijo in igralca samega je bila tekma Dareta Vršiča v reprezentančnem dresu proti Italiji?
Vesel sem zanj. V klubskem nogometu se je že zelo dobro vrnil, ne zelo dobro – odlično! Zdaj mu je uspelo tudi v reprezentančnem, in to vse v roku šestih, sedmih mesecev. Tudi ko fanta gledam na treningih vidim, kako gara, dela in je vztrajen. Mislim, da ima v sebi prisotno res veliko željo, da se vrne na igrišče in zelo dobro se je znašel tudi v Ljubljani. Vidim, da je zadovoljen, kot tudi njegova družina, kar je za enega igralca zelo pomembno.

Ali v prihodnosti pričakujete še kakšen reprezentančni vpoklic? Boban Jović, če izpostavim samo njega, že dalj časa igra fenomenalno?
Dosti jih igra zelo dobro. Jović lahko igra še dosti bolje in jaz mislim, da se mu ni potrebno bati za prihodnost. Je res, da je prišel do nekega nivoja, kjer ga vsi … Velikokrat sem že rekel fantom, da je potrebno zdaj biti mojster in to zadržati. Jaz upam, da bo vsem skupaj uspelo, da zadržijo to formo in se navadijo na te zmage, na ta pritisk zmage vsak teden, saj jim bo potem tudi lažje v tujini.

Verjamem, da vam je bilo na zadnji dan prestopnega roka težko, toda ali ste občutili tudi kanček zadovoljstva, ko vidite, da se svet zanima za igralce Olimpije?
Oni so prepoznali sami sebe, sploh na tekmah proti Austrii. Tekma je imela ogromno gledanost tako v Nemčiji, kot Avstriji. Vsi vemo, kako smo izpadli iz tega para. Še danes imam ogromno klicev iz Avstrije … Tudi tam se zavedajo, da če ne bi bilo takrat tiste dosojene enajstmetrovke, bi bilo tudi razmerje na igrišču 11:10 za nas, držali smo žogo tako, da je bila tekma v bistvu že rešena. Oni so sami sebi naredili dobro reklamo, tako da me niti ne čudi, da se zanimajo za igralce. Saj pravim – samo tako morajo nadaljevati, jaz se zanje ne bojim.

Jih torej ni bilo težko zadržati, so rade volje ostali?
Ni bilo težko, ker fantje dobro igrajo šele štiri ali pet mesecev. Ta Evropa in ta derbi. To je potrebno zadržati leto, dve, da se ustvari res dobro ime, tudi na slovenskem prostoru. Vidimo, da Kek kliče tudi domače igralce, tako da mislim, da se da z dobrimi igrami v domačem prostoru kar nekaj postoriti.

Bi lahko v prihodnosti pričakovali tudi prvi milijonski prestop iz Olimpije v tujino?
Jaz upam. Upam zanje. Vsi vemo, da je denarja vedno manj, tako da si res želim, da jim v življenju uspe. Normalno. Odločili so se za nogomet in jaz upam, da si bodo s kakšnim prestopom v prihodnosti uspeli narediti lepšo in lažjo pot v življenju.

Že vadite rokovanje za tekmo v Mariboru?
Saj pravim – o Mariboru ne bi še prav nič govoril, ker je do te tekme še veliko časa. Imamo še dosti bolj pomembnih tekem, bilo pa bi lepo, da dočakamo derbi izenačeni na lestvici, ali da sta vmes točka ali dve. Na koncu koncev so vsi videli, da derbi v Sloveniji naskoči vse druge tekme. Kar se tiče gledanosti in kar se tiče medijskega pompa. Mislim, da igralec, ki je rojen v Sloveniji, mora dati skozi en tak derbi, ali v Stožicah ali v Ljudskem vrtu. Občutiti te emocije je nekaj dobrega pred odhodom v tujino.

Bi nekoč v prihodnosti lahko Ačimović in Zahović na kakršenkoli način skupaj pomagala reprezentanci?
Ne razmišljam tako daleč. Res. Zame je to čisto nov posel, dovolj sem obremenjen s svojim klubom, svojimi fanti, z Olimpijo. V prihodnost preveč ne gledam, ker je toliko dela z Olimpijo in bomo videli, kako bo naneslo.

Komentarjev 2
  • 1111 15:42 03.oktober 2011.

    ...kapo dol wester62...to je to!!!!!! ...ampak, po vsej verjetnosti ima kek oz. zveza dogovorjeno minutažo z določenimi igralci, saj veš zakaj in pomojem je tukaj največji problem...s pa popolnoma strinjam s teboj, veliko mladih odličnih igralcev, ki pretečejo sigurno 2x ...prikaži več več kot starčki, ki si jih omenil :)))

  • wester62 12:42 10.september 2011.

    marsikaj ima mile prav a da bomo čakali 7 let na zamenjave birse in ostalih se pa moti. mamo v današnji generaciji mladih zelo dobre igralce ki bodo ob dobri usmeritvi in da im se da že zdaj več priložnosti ...prikaži več ,odlični in boljši igralci kot ta generacija. kek je dober trener a se je očitno izgubil kompas in avtoriteto. menjati treba za začetek nekaj igralcev in upeljati mlade zdraven izkušenih. treba hvala rečti korenu,novakoviču,kirmu,radosavljeviču,in še kakemu. mi rabimo hitrost in velike želje po uspehih, to pa imajo mladi,ki se želijo še dokazati.