V pogovoru za Žurnal je Darko Birjukov spregovoril tudi o težkih razmerah pri Domžalah, kjer slabega finančnega stanja niso obešali na veliki zvon, nogometaši pa so v epskem finalu na koncu premagali nove državne prvake Maribor. To je prva lovorika za trenerja iz Mostarja, ki je klub prevzel sredi lanske sezone, ko je odšel Vlado Badžim. Privrženec Barcelone je želel ugajati gledalcem in po nekaj krepkih besedah mladim fantom skupaj z izkušenimi člani ekipe spisal neverjetno zgodbo, ki je prinesla premierni pokalni naslov v mesto ob Kamniški Bistrici.
Koliko vam pomeni ta pokal, se je videlo vseh 90 minut. Reagirali in jezili ste se na vsako sodniško odločitev, na koncu pa se prešerno veselili velike zmage na igrišču ...
Normalno, to je človeško. Popustijo ti vse zavore, preprosto se nisem mogel več kontrolirati, ampak to je povsem človeško. Mislim, da smo si zaslužili to lovoriko, saj smo vso sezono igrali dopadljiv nogomet, lep za oko. V finalu sta se srečali dve najboljši ekipi v prvenstvu. S tem se je uresničilo, kar sva napovedala z Darkom Milaničem, in sicer da bo to praznik nogometa, ko se bosta pomerili dve najboljši ekipi. Mislim, da je lahko danes vsa Slovenija uživala v tej tekmi in na koncu spoznala, da se v Sloveniji igra kar dober nogomet. Ni tako slabo, kot si želijo to prikazati nekateri mediji.
To je prav gotovo vaša največja zmaga v sicer kratki trenerski karieri?
Seveda. To je moja prva lovorika in zaradi tega sem zelo vesel. Sladka, da ne more biti slajša, in mislim, da tudi zaslužena. Upam, da jih bo v karieri še čim več.
Položaj v klubu sicer ni rožnat. Igralci bojda že več mesecev niso dobili plač, a vseeno pokazali, da jim ni vseeno, in dali od sebe sto odstotkov. So vas navdušili tudi s tega vidika?
Navdušujejo me vso sezono! Ne morete si predstavljati, koliko težav smo imeli. Tega nismo razglašali naokoli na ves glas, kot se reče. Pa koliko so ti fantje imeli težav, koliko so ti fantje garali! Odigrali smo štiri ali pet tekem, na katerih so igrali nogometaši, ki v normalnih okoliščinah ne bi niti slučajno. Teinović (Dalibor, op. a.) je igral, ko sploh ni mogel normalno udariti žoge na polno! Ampak so garali, garali, garali in odigrali dobro sezono, na koncu pa jih je nagradila ta pokalna lovorika.
Kako nameravate ostati v vrhu? Že imate kakšne načrte?
Seveda jih imamo, a vse je povezano tudi s financami in drugimi zadevami. Če bo vse tako, kot mora biti ... Mislim, da si Domžale zaslužijo biti v vrhu, to so dokazale tako v letošnji kot tudi v prejšnjih sezonah, ko so bile dvakrat prvaki. Upam, da se bo vse uredilo.
Še beseda ali dve o junaku finala – Damir Pekič je zabil dvakrat, že je vstopil v svoja 30. leta, a še vedno daje gole, ko jih najbolj potrebujete.
Pekič je fantastična špica. Zdaj je v letih, ko je tudi malce dozorel kot igralec in ogromno pomeni tej ekipi. Ogromno. Kakovost nikoli ni bila vprašljiva. Mislim, da je bil nekaj časa, to je moje mnenje, preveč zapostavljen. 31 let so najboljša leta v nogometu, verjemite. Verjetno je celo najboljša špica v Sloveniji. To ni zato, ker igra v moji ekipi in da toliko golov, ampak verjemite mi na besedo. Tako odkrivanje, tako gibanje in takšen občuek za gol ... To ima le malo špic igralcev. Zelo sem vesel zanj, ampak ne bi izpostavljal samo njega, saj je bilo nocoj toliko drugih fantov, ki bi si prav tako zaslužili omembo.