Brulc: "Sloveniji vladajo divji agenti!"

(Ne)urejenost slovenskega nogometnega prostora je že dolgo eden glavnih razlogov za to, da je najelitnejše tekmovanje v državi "elitno" le še na papirju. Enega glavnih razlogov za pogrom slovenskega ligaškega nogometa naj bi predstavljali nogometni agenti, katerih moč naj bi v nekaterih primerih celo nadvladala trenerja mnogokaterega moštva.

O tej problematiki smo se na zurnal24.si pogovarjali z Damijanom Brulcem, ki se je s pridobitvijo licence za agenta igralcev priključil skupini približno 27 ljudi v slovenskem prostoru. Edina razlika je, da Brluc ni bivši igralec, niti nogometni funkcionar, temveč je po izobrazbi pravnik, kar je za slovensko okolje absolutni precedens. Pravniki kot nogometni agenti v velikih ligah že postajajo stalnica, česar pa za Slovenijo ne moremo reči.

Ste prvi nogometni agent, ki je po izobrazbi tudi pravnik, na Slovenskem. Kaj ta podatek pove o slovenski ligi in organiziranosti tega področja?
Ob mojih dosedanjih stikih z igralci in s klubi so mi rekli, da je pri nas območje "divjih menedžerjev". Tak izraz uporabljajo, ker je osnovna funkcija oziroma naloga tega agenta, da spravi v stik klub in nogometaša ter poskrbi za prestop ali sklenitev pogodbenega razmerja, hkrati pa skrbi tudi za njegove pravice. Te zadeve sem se sam lotil na drugačen način – že v okviru odvetništva dobiš osnovna znanja o tem, kaj pogodbe sploh so in kako se sklepajo. Da vzpostaviš stik, potrebuješ zveze in poznanstva, to prav gotovo, toda potrebuješ tudi znanje. Pravijo, da takih, ki poznajo veliko ljudi, ni malo, vendar pa poskrbijo tudi za svoje dobro, tako da dobijo denar. Da pa bi poskrbeli za igralca in vedeli, kako poteka njegova kariera, kako se počuti v klubu, da bi skrbeli, da dobi plačo in se ustrezno zavaruje … Tega pa večinoma ne znajo oziroma za to niso usposobljeni.

Jaz sem popolno nasprotje, saj imam znanje iz odvetništva, vem, kaj je pravo, nimam pa nogometnega znanja, da bi bil nekdanji nogometaš ali poznal veliko ljudi. Zato tudi ne delujem sam, ampak imamo ekipo. Tu je Branko Zupan, on je tisti, ki spremlja trg in perspektivne igralce ter z njimi v sodelovanju s Fakulteto za šport opravlja individualne treninge, kjer ugotavljajo igralčevo perspektivnost. Tisti, ki so podvrženi našemu sistemu, so vključeni tudi v učenje tujih jezikov, kajti ko se išče aranžma v tujini, ne more priti do tega, da se zaradi pomanjkanja znanja ne more vključiti v okolje. Bolj kot ne gre za strokoven pristop.

Omenili ste svojo prednost – dejstvo, da ste po izobrazbi pravnik. Verjetno vam že sama pravila pravniškega poklica prepovedujejo kakršnokoli mešetarjenje?
Tako je. V bistvu me vežeta dva kodeksa – prvi je kodeks Mednarodne nogometne zveze (Fifa), drugi pa je kodeks odvetniške etike, kar je bistveno. Moram biti etičen, varovati vse podatke in nikdar ne smem nastopati proti svojemu klientu. Če ponazorim: ko enkrat sprejmem nogometaša, ga začnem zastopati, ne smem nikoli delovati proti njemu. Glavna težava tako imenovanih divjih menedžerjev naj bi bilo ravno to, da ko niso več zadovoljni s svojim klientom ali se zgodi kaj podobnega, začnejo delovati proti njemu. Jaz si tega ne morem privoščiti. To bi bil konec moje kariere.

Pravniki naj bi bili v vlogi nogometnih agentov na Zahodu že precej bolj uveljavljeni ...
V Nemčiji in zahodnem svetu je to že precej bolj razvito. Vzemimo za primer (Michaela, op. p.) Ballacka. On ima menedžerja, ki je hkrati tudi odvetnik. Ko enkrat dosežeš takšno stopnjo, kot je Ballack, upajmo, da kmalu tudi kakšen naš nogometaš, takrat ni več pomembno samo, da prestopi iz kluba, ampak ima tisoč in eno zadolžitev. Ima sponzorje, pojavlja se na družabnih prireditvah, zasluži določen znesek in ga investira … Zato potrebuje človeka, ki mu vse to ureja. Zaradi tega se bolj kot ne poslužujejo odvetniških ali kakih velikih družb, ki imajo tako znanje. Tega pa pri nas dejansko ni in to je raven, ki jo poskušamo vpeljati. Vidim, da se trg slovenskih nogometašev rahlo odpira in očitno bomo tudi mi kmalu imeli zvezdo takšnega kova.

Omenili ste že velike agencije, kot je denimo IMG. Za slovenski prostor gre verjetno za nekaj nepredstavljivega ...
Česa takšnega za zdaj še ni, toda osebno mislim, da bi slovenski prostor takšno večjo agencijo premogel. Vsaj deset kakovostnih nogometašev imamo. Še ena bistvena prednost, ki sem jo spoznal iz prakse, pa je ta, da smo v Evropski uniji. Ker nekaj velikih klubov se ob povpraševanju za kontakte še vedno raje obrne na Slovenijo kot na Hrvaško, Bosno ali katero drugo državo. Mi imamo to prednost, da poznamo njihove jezike in običaje, hkrati pa imamo tja tudi dostop in razne zveze. Če bi bila taka agencija uspešna v slovenskem prostoru, bi lahko zajela tudi balkanski prostor. Tu je ogromno talenta, ni pa nobene agencije, ki bi to pokrivala.

V tem "balkanskem prostoru" je torej prihodnost?     
Upam. Decembra grem v Manchester, kamor me je povabil Manchester City. To so neki prvi kontakti, grem pa na akademijo igralcev do 15 let, kjer bomo imeli sestanek. Grem tudi na eno tekmo Premier League. S sabo bomo peljali tudi enega izmed svojih varovancev, vratarja, saj pri 15 letih igralci dobijo tako imenovani nogometni passport. Tam se vse začne, beležiti se začne njihov napredek, za klube, ki so prvič tam, pa je določena tudi nagrada. Ta fant naj bi po vseh testih predstavljal zelo velik potencial, zanj so že zelo zagreti.

Kako so potekali testi za licenco? Bojda so bili precej težki?
Ti testi so zelo specifični. Pripravijo jih pri Fifi, pošljejo v Slovenijo, kjer jih prevedejo, ti pa odgovarjaš. Gre za 20 vprašanj zaprtega tipa, za obkroževanje, skoraj vsi odgovori pa so si zelo podobni. Takrat, ko sem izpit opravljal jaz, si moral za opravljen izpit pravilno rešiti 70 odstotkov vprašanj. Pri nas ni nobenega sistema, organizirajo izpit, kdor naredi, naredi, kdor pa ne naredi, pač ne naredi. V Nemčiji imajo cela izobraževanja, cel sistem – organizirajo šole in na koncu ljudi tudi naučijo, kako se morajo vesti, kaj je etika in podobno. Pri nas pa je to bolj tako … Bolj kot ne so izpiti neuspešni.

Kakšno znanje iščejo v teh testih?
Znanje je iz dveh delov. Prvo znanje je poznavanje pravil Fife, drugo znanje pa so osnovna pravila civilnega prava. Osnovno zanje, ki ga moraš imeti kot pravnik, se pravi da poznaš civilnopravna razmerja, pogodbe, in pa pravila Fife, ki so specifična glede na preostalo zakonodajo. Fifa ima določene posebnosti, saj ko so spori, se ne smeš zatekati na redna sodišča, ampak moraš zadeve peljati prek arbitraž, komisij …

Katere igralce trenutno zastopate?
Imen ne smem razkrivati. Lahko le povem, da se trenutno dogovarjamo z dvema potencialnima članoma A-reprezentance oziroma enim, ki se ima namen tja vrniti po poškodbi. Pri večini rešujem obstoječa pogodbena razmerja, se pravi s klubi, tako da se ustrezno uredijo zadeve, kot je denimo odškodnina, česar naši klubi še nimajo točno določenega. Poskušamo jih pripraviti oziroma jim poiskati aranžma za zimski prestopni rok.

Že takoj je zanimivo videti, da ne želite izdati imen svojih klientov. Ko gre za druge igralce, se denimo takoj ve, kdo je čigav menedžer. Amir Ružnić zastopa Josipa Iličića in Armina Bačinovića, daje izjave o zainteresiranih klubih …
Osebno mislim, da lahko to nogometašu le škoduje. Izda se neka cena na trgu, igralec postaja nervozen, se ne osredotoča na igro, začnejo ga klicati številni ljudje in mu obljubljati razne stvari. Bili so primeri, ko so se potem pojavili raznorazni ljudje, ki so začeli nogometašu ponujati več, tako da je zadeva propadla. Kar se mene tiče, je odnos med mano in nogometašem ter mano in klubom strogo profesionalen. Samo če se on strinja, izrecno, je lahko drugače, sicer pa vse ostaja med nama. Tudi vsi kontakti ostajajo v strogi tajnosti.

Kako imate določen zaslužek? Sprašujem zato, ker lahko menedžerji to velikokrat izrabijo za izsiljevanje igralca in tudi klubov.
Vedno se predhodno podpiše pogodba, nogometaš pove svoje cilje, zahteve … V okviru tega se tudi določi honorar. S tem pa je tako – ponavadi je pet odstotkov tistega, kar nogometaš dejansko iztrži. Pogodba se mora poslati na državno nogometno zvezo, tako da se točno ve. Če kdo poizveduje iz tujine, tako vedno vedo, kdo igralca zastopa, vedo, na koga se morajo obrniti, če pa pride do spora, se točno ve, kaj je bilo dogovorjeno. Tako ni ničesar "pod roko". Kar se tiče prestopa, je tu vedno pogodba, ki jo predpisuje Fifa, če pa se ureja še kakšne druge stvari za nogometaša, kot je medijsko sponzorstvo, pa so tu klasične pogodbe, ki jih nato podpisujemo naprej.

Drugi del intervjuja, v katerem Brulc spregovori o mladih talentih, katerih kariere so propadle s (pre)hitrim odhodom v tujino, kupovanju licenc, Waynu Rooneyju in še čem, preberite tukaj!