Letni prihodki evropskih nogometnih klubov so v letu 2025 prvič presegli 30 milijard evrov. To dejstvo samo po sebi še ne pomeni večje dobičkonosnosti, saj so se v zadnjih letih povečali tudi stroški, ki jih imajo klubi s plačami igralcev, osebja in ostalimi storitvami, je zapisano v finančnem poročilu Evropske nogometne zveze (Uefa).
Če so evropski nogometni klubi leta 2024 skupaj ustvarili za 28,6 milijarde evrov prihodka, kar je bil dotedanji rekord, se za leto 2025 pričakuje, da bo ta presegel 30 milijard.
Od leta 2015 so se prihodki klubov povečali za več kot 13 milijard. Slednje gre pripisati predvsem večjim premijam za nastopanje v evropskih pokalih pod okriljem Uefe, prodaji televizijskih pravic, sponzorstvom in prihodkom od prodaje vstopnic.
V tem času so se močno povečali tudi zaslužki od prodaje igralcev, ki so zrasli za kar 211 odstotkov, kar priča o globalni rasti nogometa. Rast prihodkov sicer nujno ne odslikava splošne finančne slike evropskega nogometa.
Številni klubi namreč povečujejo stroške, ki so povezani z njihovim delovanjem oziroma stroški dela. Zanimivo je, da so pri tem kar za 42 odstotkov narasli stroški, ki so povezani s plačami osebja, ki opravlja tehnične, administrativne, marketinške in operativne storitve.
Poročilo pa ob tem na drugi strani izpostavlja, da so klubu uspeli stabilizirati rast plač nogometašev, ki znaša zgolj od 2 do 3 odstotke na letni ravni, kar gre pripisati predvsem dejstvu, da so klubi v zadnjem času izrazito zmanjšali število igralcev, ki jih zapustijo ob izteku pogodbe brez odškodnine.
Zanimivi so tudi prihodki, ki jih klubi beležijo od prodaje televizijskih pravic, pri čemer najbolj izstopa angleška Premier League. Klubi, ki igrajo v njej, so s prodajo omenjenih pravic skupaj zaslužili 1,5 milijarde evrov. Vse preostale lige skupaj pa zgolj 1,6 milijarde evrov, kar potrjuje finančno premoč angleškega prvenstva.
Pet angleških klubov od osmih si je po ligaškem delu lige prvakov zagotovilo neposredno uvrstitev v osmino finala, kot šesti pa se jim je pridružil še Newcastle, ki je nedavno v šestnajstini finala izločil azerbajdžanski Karabag.
Neenakost se kaže tudi v rasti letnih prihodkih klubov v posameznih ligah. Prihodki angleških klubov so lansko leto zrasli skupaj zrasli za 3,5 milijarde evrov, medtem ko so bili klubi Nemčije, Francije, Italije in Španije lani bogatejši za 5,9 milijarde evrov. Prihodki vseh preostalih 649 klubov skupaj pa so dosegli rast zgolj 3,5 milijarde evrov.
Uefa je pregledala tudi stroške, ki so jih posamezni klubi imeli s prestopi. Tudi v tej statistiki so pričakovano na vrhu klubi iz Anglije, med katerimi prednjači Manchester United s 794 milijoni evrov stroškov. Sledita mu Chelsea in Arsenal, ki sta za prestope zapravila 754 in 675 milijonov evrov.
Finančno poročilo je pohvalil tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki je izpostavil, da slednje ne zajema zgolj sedanjega stanja, temveč analizira tudi razvoj nogometa skozi zadnje obdobje.
"Kljub vsemu hrupu in pritiskom, prihodnost evropskega nogometa ostaja svetla. Desetletje, ki je pred nami, bo prineslo nove pritiske, a tudi nove priložnosti. Z dobrim vpogledom v realno dogajanje, kot ga prinaša to poročilo, se lahko evropski klubi nanje bolje pripravijo in skupaj delajo za bolj zdravo in uspešno prihodnost," je sklenil Čeferin.
