Težave z jetri, ki so nastale zaradi uporabe sumljivih vitaminov, so Cimerotiču preprečile dostojno nastopanje za Olimpijo, h kateri je kot posojeni igralec korejskega Incheona prestopil septembra. Danes, skoraj tri mesece pozneje, je vsakdan priljubljenega kralja preigravanj vse prej kot nogometen.

Sebastjan, kako poteka vaš dan?
Poteka, kot če bi šel v službo. Vstajam ob pol osmih, saj moram biti ob osmih v bolnišnici, kjer so vsi tempirani na čas. Potem tam ostanem štiri do pet ur, vzamejo mi kri, dobim infuzije. Ena traja nekaj manj kot dve uri. Pravijo, da mora počasi kapljati. Gre za psihično zahtevne reči, vendar se moram prepustiti strokovnjakom, ki zdaj skrbijo zame.

Kaj je pravzaprav problem?
Problem je v jetrih. Položaj se izboljšuje, jetra so začela normalno delovati, funkcionirati. Hvala bogu, da gre za organ, ki se dobro obnavlja. Zdravnica je zadovoljna z mojimi rezultati, vendar je to proces, ki potrebuje čas. Zdravil ni. Stroga prehrana in počitek. O nogometu ne razmišljam, povsem sem se osredotočil na zdravljenje. Na srečo se vse normalizira in bom spet lahko igral na najvišji ravni. To mi daje dodaten motiv.

	Ko igraš na najvišji ravni, ne moreš biti na korenčku in limoni. Cime o svojih težavah

Kako je do teh težav sploh prišlo?
Če hočeš igrati na najvišji ravni, ne moreš biti na limoni in korenčku. Če imaš specialiste, ki te nadzirajo, je to povsem nekaj drugega. Pri denarju se vse začne in konča. Z ljudmi, ki so skrbeli zame, smo se sprli in ni bilo več nadzora. Vzel sem nekatere stvari v svoje roke. In sem jih vzel zelo uspešno (smeh). Ne govorim o dopingu. Specialisti so mi med zdravljenjem povedali, kaj vse lahko take stvari naredijo človeku. Ti gre samo na bruhanje. Posledice so lahko trajne. Povedali so mi take stvari, da je bolje, da ostaneš na korenčku in limoni (smeh).

Še vedno ste igralec korejskega Incheon Uniteda. Kako naprej?
Še vedno imam pogodbo s Korejci, vendar bi se rad oddolžil Olimpiji in Green Dragonsom, saj sem pravzaprav odigral zelo malo tekem. Vest me peče, vsi so bili tako korektni do mene. Z Dragonsi imam fenomenalne odnose in sploh ne razmišljam, da bi šel kam drugam. Naredil bom vse, da ostanem in se jim – kot sem že rekel – oddolžim. Olimpija si zasluži, da kar se da hitro pride v prvo državno ligo.

Ali so dogovoru že potekajo?
Glede na to, da sem bil v bolnišnici in sem bil resno bolan, bomo videli, kaj se da iztržiti. Smo v stiku, tudi vodilni ljudje Olimpije so v stiku z njimi, ampak rekel sem, naj me razbremenijo teh stvari in oni vodijo vse. Naj mi sporočijo le dobro novico.

Je reprezentančni dres preteklost? © BOBO

Ste v tem času spoznali, kdo so vaši pravi prijatelji?
Seveda. To je zlato pravilo. Ko je najtežje, vidiš, kdo je s teboj. To sem pričakoval. Ko se pozdravim, bo treba nekoliko selekcionirati družbo. Dovolj je trepljanja po ramenih. Mogoče sem tako začel razmišljati prepozno. Bil sem odprt za vse, a sem zdaj videl, da to ni v redu.

Govorilo se je celo, da ste v smrtni nevarnosti.
Kot sem rekel; imam zelo veliko dobrih prijateljev, ki mi želijo dobro. To so race, neumnosti.

Kako je bilo z medicinskim nadzorom v Italiji?
Tam je nogometaš v klubu številka ena. Podredijo se ti. V medicinski službi je vse polno ljudi, ki so zadolženi zate. Ti se le prepustiš. Oni povedo, kdaj greš lahko na igrišče, koliko lahko igraš. Tam je njihova beseda glavna. Trenerja nič ne sprašujejo.

Več kot dve leti sta minili

Danes 33-letni Cimerotič je za reprezentanco Slovenije odigral 33 tekem in dosegel šest zadetkov. Zadnjič je za izbrano vrsto nastopil 12. 10. 2005 v Celju proti Škotski.

So tam odnosi znotraj kluba in slačilnice bolj uradni?
Gre za najvišjo raven, so profesionalci. Vendar sem bil ob prihodu presenečen, da je vse skupaj tako sproščeno. Ko sem prišel iz neke slovenske v prvo italijansko ligo, na San Siro, ali pa igrati proti Juventusu, mi ni bilo nič jasno. Pa ne podcenjujem nikogar, vendar sem, recimo, prej igral proti Publikumu, potem pa gremo na San Siro in bomo igrali proti Milanu, pa so vsi popolnoma sproščeni. S tem tudi tebe razbremenijo. Ko pa se gre zares, grejo kot Tatari. Gre za denar, vsi se s tem preživljajo.

Kako ste sprejeli obsedenost s taktično disciplino v Italiji?
Ko sem prišel, sem mislil, da vse vem o nogometu. Potem pa sem videl, da definitivno ne vem nič. Tam je okoli 90 odstotkov le taktika, preostalih deset pa nekako vključijo v igro. Drugače pa si kot figura na šahovnici. Na začetku priprav sem mislil, da bomo nabirali kilometrino, vendar so nas namesto tega le razporejali po igrišču. Dobesedno smo se sprehajali. Kako se mora napadalec v določenem trenutku odzivati. Ampak brez teka, morali smo se sprehajati. Na to se moraš navaditi.

Želi ostati pri Olimpiji. © BOBO

Pa je to težko za igralca, kot je Sebastjan Cimerotič?
Sem igralec, ki ne mara preveč discipline na terenu. Vendar pa so Italijani glede tega zelo občutljivi. Če nisi v njihovem "drilu", hitro izpadeš. Ne glede na to, koliko nogometnega znanja imaš. To jih ne zanima. Moraš se podrediti, saj lahko samo eden trenerju podre cel sistem. In na to so trenerji tam zelo občutljivi. Ni bilo veliko sproščanja, tudi pri 3:0 si moral igrati točno tako, kot ti je rekel. Če si "potegnil" žogo nekaj metrov preveč, se je že držal za glavo.

Ste še v stiku z nekdanjimi soigralci? Vugrincom, Vučinićem?
Ostali smo dobri prijatelji. Slišim se tudi z nekaterimi iz vodstva Lecceja. Če so pravi ljudje, ni problema. To ostane kot tetovaža, celo življenje. Ne morem pozabiti Davorja Vugrinca, ki mi je ogromno pomagal, ko sem prišel v italijo. Ko je Vugrinec odšel v drug klub, sva z Vučinićem postala še večja prijatelja. Pozneje kar neke vrste brata.

Z zadnjim prestopom v Olimpijo ste presenetili veliko ljudi. Govorilo se je tudi, da so vam starši povratek za Bežigrad odsvetovali.
To so spet "race". Starši nimajo pri tem nobenega vpliva. Želijo le, da sem srečen. Kjerkoli že to je. Konec koncev jaz igram, treniram, tečem …

Vas vse te zgodbe in domneve okoli vas presenečajo?
Meni je šlo to vedno res na živce in sem se s takimi stvarmi veliko obremenjeval. Zdaj pa vidim, da to nekateri govorijo, ker nimajo drugega dela. Cele dneve posedajo, štiri ure pijejo eno kavo, se tuširajo enkrat na mesec … O takih je brezpredmetno izgubljati besede.

	Menjam jo kot "spodnje gate". Cime o svoji telefonski številki

Kolikokrat ste že zamenjali telefonsko številko?
Menjam jo kot "spodnje gate". Moram. Dobiš take klice, ko ti ni nič jasno. Dobil sem nekaj klicev s skrite številke, ko se tisti na drugi strani ne predstavi in mi govori, da lahko reši moje zdravje. Pa ga sprašujem, kje je dobil številko, on pa meni: globoko dihaj, ne se razburjati. In ga sprašujem, kdo je in iz katerega filma je prišel. On pa meni: ne se razburjati, potrebuješ popolni mir.

Koliko resnice je v vaših domnevnih pogovorih o prestopu k Mariboru pred leti?
To se je dogajalo, ko je Maribor vodil Prašnikar. V zimskem prestopnem roku. Imeli smo nekaj resnih pogovorov, vendar je meni Oimpija res dala vse. Takega kluba in takih navijačev ne moreš pozabiti. Zame je to nepozabno. Povsod mi je bilo lepo, povsod so me fantastično sprejeli, ampak skupina Green Dragons in nogometni klub Olimpija sta nekaj posebnega. Upam, da se bo klub čim prej vrnil, da lahko začne nogomet v sloveniji normalno delovati.

Mnenje o Interblocku?
Nastal je na horuk. Rezultati se vidijo, ne gre jim preveč dobro. Cilji so bili visoki, zdaj pa je vprašanje, ali bodo sploh prišli v Evropo.

Mnenje o združitvi Olimpije in Interblocka?
S tem nisem seznanjen. Ne vem, kakšno je trenutno stanje. V sredo se bom udeležil skupščine Olimpije v Koloseju. Potem bom vedel več.

Koliko ste spremljali zadnje reprezentančno obdobje?
Ne vem, kaj se dogaja v tej reprezentanci. Meni ni nič jasno. Ni nobenega patriotizma. Gledam Hrvate. Vsi govorijo, da Hrvaška ne bo nikoli več imela generacije, podobne tisti, ki je bila tretja na svetu, vendar so oni iz leta v leto boljši. Imajo spet odličen rod in lahko na tem evropskem prvenstvu naredijo "dar-mar". Ne razumem, zakaj se pri nas dogaja, da se moramo boriti z Luksemburgom, da so Albanci pred nami … Kot da se vračamo na začetek, pred nogometno pravljico, ko smo bili veseli, če smo osvojili kakšno točko.

	Katanec je razred zase. Ko je bil on selektor, se je igral nogomet. Cime o Srečku

Mnogi si želijo povratka Srečka Katanca.
Katanec je razred zase. Ko je bil on selektor, se je igral nogomet. Ne vem, koliko je res, da bo morda spet prevzel to reprezentanco, glede na druge ponudbe, ki jih ima. Ne bi smel kaj preveč razmišljati. O njem lahko rečem le vse najboljše; kot o človeku in kot o selektorju.

Vaša osebna reprezentančna prihodnost?
Kaj pa vem … Mile (Ačimovič, o. p.) je tudi videl, koliko je ura. Ali želiš pasti na neko raven, na kateri nočeš biti? Ni lepo. Potem te pljuvajo in o tebi govorijo slabe stvari. Naj ti naši mladi reprezentanti kaj naredijo. Če si mlad, ni v redu, če si prestar, ni v redu, ne vem, kaj bi oni radi.

Kateri igralec vas navdušuje v Evropi?
Igralec, ki v današnjem nogometu dela razliko, je Kaka. Ima neverjetne atletske predispozicije. Prav lepo je gledati, kako potegne žogo dva koraka pred vsemi.

Si boste v živo ogledali kakšno tekmo EP naslednje leto?
Seveda. Sem velik navijač Francozov. Poskušal bom dobiti vstopnice prek prijateljev ali celo Italijanov in šel pogledati kako tekmo skupine smrti.

Ali lahko za konec določiva približni datum, ko boste spet brcnili žogo?
Vsak dan prihajam k svoji specialistki ob osmih zjutraj in vprašam najbolj butasto vprašanje: kdaj bom lahko igral? Rekla je, da bom gotovo igral, vendar je potreben čas. Me pa po rezultatih, za katere pravi, da so dobri, nima kaj skrbeti. Povedala mi je, da so zelo v redu in bi lahko verjetno že januarja začel trenirati. Veseli december lahko gotovo preskočim, saj me ne zanima. Zanima me le zdravje. Decembrov bo še veliko.

Kje boste za novo leto?
Ne vem, vse bo odvisno od zdravja. Nekje bom pil vodo (smeh).