Novinarska konferenca na Camp Nouu, 13. avgusta 2004. Izrekli ste frazo, ki je odšla v zgodovino: "Tekel bom kot črnec, da bi lahko živel kot belec!"
In ni resnična? Bojim se, da je.
Vam je to uspelo?
Po celem svetu so si zapomnili to frazo. Pomenila je, da sem prednje postavil dejstvo, da mnogo otrok po celem svetu danes trpi. Te težave sem jaz premostil in morajo služiti kot primer vsem otrokom, kjerkoli že so.
Šteje se, da ste danes najbolje plačani nogometaš na svetu (20 milijonov evrov na leto). Ali vaš prihod v Rusijo nima zveze s tem?
Za kaj delamo celo življenje? Vi - za kaj delate? Kdor govori nasprotno je lažnivec. Ampak spoštujem mnenje vsakega. Zame je najpomembneje dati možnost vsem tem afriškim fantom, ki sanjajo o tem, da bi nekega dne postali nogometaši. Želim si podreti te ovire, ki sem jih omenil prej, saj pravijo, da lahko te sanje uresničimo samo v tem delu sveta. Ta pogodba govori nasprotno.
Ali ni ta avantura preveč tvegana za nekoga s takšnim ugledom v evropskem nogometu, kot ga imate sami?
Dobro, poznam Moskvo, kjer živimo, toda po pravici povedano ne poznam Mahačkale niti Dagestana. Prvo, kar sem moral narediti je bilo, da sem bil odločen podpisati pogodbo in predstaviti svoje zahteve dela, ki niso imele zveze z ekonomsko ponudbo. Ko se nam je uspelo dogovoriti o tem, nisem imel nobenih zadržkov pred prestopom k Anžiju. V Evropi sem spoznal vsa zadovoljstva, ki jih lahko spozna nogometaš. Barça in Inter sta mi dala možnost, da osvojim vse, Mallorca mi je dala priložnost za rast in prišel sem do točke, ko sem moral najti nov izziv in novo pot.
Vas skrbijo zadnji izbruhi rasizma v ruskem nogometu?
Ne verjamem, da je rasizem večno občutje. Na to težavo lahko naletimo kjer koli po svetu, na ljudi ki, na žalost, niso imeli priložnosti potovati in spoznati drugih kultur, kar jih dela zaprte v njihovem načinu razmišljanja. Na srečo velika večina planeta razmišlja drugače kot oni. In s to veliko večino jih moramo voditi, da začnejo stvari videti drugače. Skupaj nam lahko uspe. Več nas je in imamo sredstva, da to storimo. V tem trenutku me ta tema ne skrbi.
Igrali ste tudi pod (Joséjem) Mourinhom pri Interju. Kako se spominjate dela z njim - po dobrem ali slabem?
Ne bi ju primerjal (s Josepom Guardiolo, op. a.), ampak zame je najboljši trener vseh časov Luis Aragonés, Mourinho pa najboljši trener na svetu trenutno. Imel sem srečo, da me je vodil tudi Pep, ki je izvenserijski, ampak pri delu z Mourinhom sem se naučil veliko, tako kot igralec kot tudi oseba.
Se spominjate svojih začetkov v nogometu?
Seveda. Začelo se je v Kamerunu. Igrali smo na ulici kot vsi ostali otroci v Afriki, skušali zabiti čas in se zabavati. To nam je privabilo nasmeh na obraz. S tem smo se zamotili in to je bilo edino, kar smo lahko počeli. Ves čas smo hoteli igrati.
Je res, da ste s 14 leti opravili preizkus pri PSG, a niste mogli ostati v državi zaradi težav z imigracijo?
Tako je bilo. Nisem imel papirjev. Počitil sem se frustriranega, saj sem lahko videl da imamo mi, Afričani, omejitve za vse. Vedno smo odvisni od nekoga. Zakaj?
In potem ste prišli v Madrid in na letališču Barajas ostali povsem sami.
Šli so me iskat (Real Madrid, op. a.), ampak vzeli so mojega rojaka, ki je prišel mnogo prej in nato so odšli. Ko sem prišel na letališče se mi je španščina zdela kot kitajščina, ampak to zgodbo imam v lepem spominu. Iskal sem življenje in imel sem srečo, da sem srečal gospoda, ki mi je pomagal priti do Santiaga Bernabéua in potem so se odgovorni pri Realu do mene obnašali zelo lepo.
Nekateri so menili, in še vedno menijo, da je bil vaš odhod zgodovinska napaka. Še bolj po tem, ko so videli vaše predstave pri Barçi.
Res je, na Camp Nouu sem preživel svoja najboljša obdobja kot igralec. Bil sem dober nogometaš, ampak ko sem prišel k Barçi, me je še izboljšala. Igrati pod pritiskom in uspeti pri Barçi je drugače, kot kjerkoli druge.
Vas je presenetilo, ko so se vas želeli znebiti? Odgovorili ste jim s 30 goli.
Trideset? In več kot trideset! Trener je plačan za to, da sprejema odločitve, pa naj bodo dobre ali slabe in moraš jih spoštovati. Jaz imam lahko svoje mnenje in predvidevanja. Imam srečo, da sem danes edini nogometaš, ki je v dveh letih zapored osvojil dva trojčka z dvema različnima ekipama. Želim si ostati del te nogometne zgodovine.
Veliko smo govorili o preteklosti. Ali se bližate koncu?
Še vedno mi je ostalo nekaj dobrih let in zelo bi me osrečilo, da bi himna Lige prvakov odzvanjala po Mahačkali. To bi bilo, kot da bi še enkrat osvojil Ligo prvakov. Še ena zmaga v moji karieri.
In kaj potem? Izgledate, da ste sposobni politične kariere ...
To bom zadržal zase.
