V dodani galeriji si oglejte nekaj utrinkov iz srečanje med Olimpijo in Željezničarjem. TUKAJ.
Kako se počutite v Ljubljani, kdaj ste bili zadnjič pri nas?
Predzadnjič sem bil leta 1990, igrali smo prijateljsko tekmo pred svetovnim prvenstvom v Italiji. Izgubili smo z 0:1 in spraševali so me, zakaj igramo proti tako močnim nasprotnikom, pa sem dejal: 'Da se kaj naučimo.' In ko smo z njimi igrali v Italiji smo jih bolje poznali in smo vedeli kako igrali proti njim. Sicer sem bil v Ljubljani še nekaj let kasneje, ko je tu gostovala Bosna, ki je takrat zmagala z 2:1.
Koliko se je spremenilo?
Ljubljana je povsem drugačna. Preveč ste zgradili, da bi človek prepoznal mesto. Pravijo, da je po vojni vedno bolje, saj slabše ne more biti. Potem se gradi in dela. Če se svet zaradi tega zapleta v vojne, potem je to najbolj žalostno. Bolje je igrati nogomet, kot pa biti vojno.
Videli ste stare prijatelje ...
Vesel sem, da se ni nič spremenilo. Njihovo razmišljanje je enako, ostali so taki kot nekoč. Veliko ljudi se je spremenilo. Vedno sem bil prepričan, da so bili nogometaši najboljši primer vrednot, na katerih je bila zgrajena bivša država. Bili smo prijatelji, če smo izgubili ali zmagali, smo ostali skupaj. Vesel sem torej, da so moji stari prijatelji ostali tesno povezani. Vojna je sprla mnoge prijatelje. Podobno je tudi v Željezničarju, kjer so nekdanji igralci še naprej tesno povezani in so tudi skupaj prišli v Ljubljano. Morda bi pomagala tudi regionalna liga. Nogomet je šport, ki najlažje povezuje. Tako bi videli, če lahko funkcioniramo eni z drugimi. Da se še naprej vojskujemo, pa čeprav na igrišču. Posledice bi lahko bile in pozitivne, in negativne. Kot se obnašajo igralci, se obnaša tudi publika. Življenje je bolj pomembno od nogometa. Vojna je norost, ki nas je vrnila leta in leta nazaj.
Koliko spremljate lige bivše Jugoslavije?
Spremljam, čeprav je težko. Nismo tako močni, kot smo bili in tako močni, da bi naše lige bolj striktno spremljala Evropa. Bivša liga je bila med najboljšimi v Evropi in posledično velik izvoznik igralcev. Vsaka ekipa je imela kakšnega izjemnega igralca, ki pa so odhajali. Danes na teh prostorih več ni idolov. To je škoda. Vse smo razprodali. Zavedam sem da je profesionalno, da služimo od prodaje igralcev. Potem pa je treba vlagati v infrastrukturo in morda se bo spet pojavil kak Oblak ali Popivoda …
Naš Brane Oblak vedno govori, da je bilo pri sestavi jugoslovanske reprezentance treba upoštevati nacionalni ključ. Da ste morali poklicati tudi kakšnega Slovenca …
Ne, nikakor. Pri meni je igralo več Slovencev kot jih zdaj igra v slovenski reprezentanci.
Poznate slovensko reprezentanco?
Poznam. Tudi ogledal sem si jo na delu v Mariboru. Imate precej zanimivih igralcev, velja izpostaviti vratarja, ki ogromno vpliva na igro moštva. Je zelo zanesljiv in pomeni steber te ekipe. Veliko jih igra v tujini in tam so pobrali veliko pozitivnega. To je ekipa, ki veliko teče, je taktično močna in je zelo neugoden nasprotnik. Slovenci so bili vedno agresivni in lažje igrajo proti agresivnim tekmecem kot drugi. Ni presenečenje, da ste se uvrstili na svetovno prvenstvo, saj je bila skupina sestavljena iz ekip, ki so Sloveniji ležale.
Kaj je Olimpija pomenila v jugo-nogometu?
Bila je prvi pravi profesionalni klub, ki je deloval po principih zahoda. Pripeljali so igralce, ki jih je ekipa potrebovala, klub je posloval pošteno. Ni bilo pranja denarja in podobnih stvari. To je bil prvi poskus, da se nogomet profesionalizira. Prišli so tudi trije igralci iz Željezničarja Kokot, Kapiđić in Jovičević, ki še danes živijo tu, torej je eksperiment uspel. Olimpija je postala klub, ki več ni skrbel glede obstanka v ligi, pač pa se je stabilizirala v zgornjem delu lestvice. In je ustvarila igralce kot so Oblak, Ameršek in Katanec. Da ne naštevam dalje.
Vaš dolgoletni varovanec Darko Milanič gradi uspešno trenersko kareiro ...
Strah me je, ker mu direktor prodaja igralce (smeh). Dobro delata, prvi so, treba je živeti okolju primerno. V nogometu se ti lahko pojavi generacija odličnih igralcev, večkrat pa tega ni. Brane Oblak se ne rodi vsak dan. Igralec, ki teče, dobro igra v obrambi in napadu. Takšni igralci danes igrajo v Barceloni.
Kdo je bil najboljši slovenski igralec, ki ste ga trenirali?
Braneta nisem treniral, saj sem prišel kasneje. Srečko (Katanec o. p.) je bil odličen igralec z dobro kariero. Igral je v Stuttgartu, ko so bili prvi, pa v Sampdorii, ko je bila prvak Italije. To vse pove. To sta dva najmočnejša nogometna naroda in pri obeh je igral za prvaka.
