Imena mi nič ne pomenijo

Reprezentanco ste prevzeli na začetku letošnjega leta. Položaj je bil vse prej kot idiličen. Kaj ste uspeli spremeniti v desetih mesecih?
V trenutku ko sem prevzel reprezentanco sem nadaljeval delo predhodnika. V prvih tekmah sem poskušal preobrniti tok kvalifikacij, saj smo imeli še nekaj možnosti. Ko se ni izšlo, mi je bilo že takoj jasno, da bomo morali pripravljati ekipo za naslednje ali še naslednje kvalifikacije. In ta rez, ki sem ga naredil, je bil nekaj normalnega in na mestu. Tudi čas in rezultati so pokazali, da smo na pravi poti, vendar še daleč od tega, da bi lahko bili zadovoljni.

Zakaj niste poskušali s temi spremembami že takoj, zakaj ste odločili za nekaj mesečni zamik?
Potem ko je bilo jasno, da so kvalifikacije izgubljene, je normalno, da začneš iskati rešitve za nove izzive. Nekateri igralci so se res zamenjali. Še danes opozarjam, da je bilo in je še vedno veliko odvisno od karakterja, od nekega tvorjenja zdravega jedra in celovitega kolektiva. To se je videlo na zadnji reprezentančni akciji, ko je bila prisotna velika želja, velik motiv in pa pripadnost reprezentanci. Ta kompaktnost, ta kolektivnost morata biti v prihodnosti naš zaščitni znak, kajti mi v tem trenutku nimamo igralca, ki bi lahko sam odločal tekme in zaradi tega mora biti v naši glavi borbenost, velik motiv, taktična disciplina in kolektiv.

Po slabšem začetku se je takoj usul plaz kritik, da Matjaž Kek ni pravi človek za to službo. Kako sprejemate takšne ocene?
Vsako kritiko sprejmem, če je dobronamerna in konstruktivna. Nisem človek, ki bi sam sebe slepil, da je nekaj dobro, če vsi vidijo, da ni. To so tiste stvari, ki sem se jih v tej službi že navadil.

	Iščem primernega kandidata za tiste zahteve, ki jih postavljam pred njega. Včasih najdeš prej, drugič kasneje. Vedno je lahko sicer boljše v neki uigranosti, avtomatizaciji h kateri je treba težiti, a zato je potreben čas, strpnost in ogromno volje. Matjaž Kek

Slovenski nogometni prostor je še vedno zelo razdvojen. Tudi ob vašem imenovanju, so se mnogi zmrdovali v smislu „še eden od Zavrlovih grešnih kozlov“. Kako ste vi občutili to in ali je prišlo do kakšnega pozitivnega preobrata?
Mislim, da je veliko odvisno od rezultatov. Ko so le-ti dobri se te zadeve malce stišajo. Nisem pa nikoli razmišljal, ali sem Zavrlovo žrtveno jagnje ali ne. Jaz sem osredotočen le na svoje delo. Zanima me samo stroka in tisto, kar lahko naredim dobrega za igralce na igrišču.

Kakšne igralce sploh iščete. Kakšne fizične, psihološke in osebnostne lastnosti morajo imeti, da jih vpokličete v reprezentanco?
Zame je poleg prepotrebnega nogometnega znanja zelo pomembna tudi osebnost igralca. Ta se lahko v pozitivnem smislu vidi na vsakem koraku. Mi smo pred nekaj leti imeli mlado reprezentanco, ki zdaj dobiva priložnost tudi na najvišjem nivoju. V reprezentanci so dobrodošli vsi, ki igrajo dobro v klubu in s svojo pozitivno naravnanostjo dajejo vzgled drugim. Se pravi jaz nisem nikogar izbrisal s seznama. Moje vodilo je, da dajem priložnost tistim, ki so v najboljši formi in ki so zame v tistem trenutku najprimernejši.

No, nadaljevanje pogovora se ponuja kar samo od sebe. Zanima me namreč, kakšna je usoda Nastje Čeha?
O imenih ne bom govoril. Nočem, ker imena niso pomembna. Hočem se obrniti k pozitivnim stvarem, v tem trenutku sem se tako odločil, čas pa bo pokazal ali je pot pravilna in uspešna. Je pa jasno, da je potrebno dosti strpnosti, moramo se zavedati svoje kakovosti, in ne sanjati o nekih tretjih stvareh, ki vsaj za zdaj niso realne.

Čutiti je zadržanost v v vaših odgovorih, lahko bolj konkretno poveste o spremembah v sami igri, postavitvi in .. ?
Ne, v javnosti nočem govoriti podrobno o strokovnih zadevah. To so stvari, ki jih rešujemo s fanti, jih analiziramo v pripravah in na treningih. Vsi trenerji imamo svoj pogled nato, in zakaj bi razlagal stvari, ki se tičejo samo reprezentantov in strokovnega štaba. Lahko povem, da je pri nas vse dobro organizirano, imamo vse kar potrebujemo. Osredotočeni smo na izboljšave v organizaciji igre, v razvijanje individualnih sposobnosti. To me zanima, ostalo pa ni za javnost.

Matjaž Kek © Saša Despot

No, mene pa vseeno zanima kako boste igrali v obrambi, kako bo izgledala vezna linija, ki je doživela največ sprememb, in kakšna bo postavitev v napadu?
Ravno to so tiste zadeve. O imenih in taktiki nočem govoriti. Tega je bilo v zadnjem času preveč, to so zadeve, ki se tičejo reprezentance. Vi novinarji gledate to na svoj način, razmišljanja so različna.

No, potem pa vas za zaključek prosim vsaj, da predstavite načrte pred naslednjima dvema tekmama?
Jasno je, da nas čakata težki tekmi. Albanija prihaja ob pravem času. To je izkušena ekipa, ki ima dobrega selektorja Barića. Imamo nekaj težav, tu mislim na odsotnost obeh kreativcev Vršiča in Stevanovića, na prvi tekmi pa bo manjkal tudi Cesar. Vendar jaz ne bom jokal, priložnost bodo dobili drugi, in upam, da jo bodo izkoristil. Kogar ni, pač ni, bo pa igral nekdo drug. Tudi zato je pomembno, da imamo jedro 22 igralcev, kjer bo vsak vedel kaj mora delati