Aleksander Čeferin je v nogometni svet odločneje vstopil 17. februarja 2011, ko so ga delegati NZS večinsko izvolili za prvega moža krovne slovenske nogometne organizacije.
Tako je postal tretji predsednik NZS v samostojni državi po Rudiju Zavrlu in Ivanu Simiču, ta je svoj mandat končal predčasno. Danes pa je postal še predsednik Uefe, ko je na volilnem kongresu z 42:13 v glasovih premagal edinega protikandidata Nizozemca Michaela van Praaga.
Čeferin, nekdaj tudi član izvršnega odbora Olimpije in sodelavec malonogometnega kluba Litija, je vsekakor s slovenskim nogometom v tem obdobju naredil korak naprej.
Uresničil je napovedi o večji priljubljenosti in ravni gledanosti elitne slovenske nogometne lige in boljši medijski pokritosti v domovini. Manj uspešna je bila Slovenija v tem obdobju na mednarodni ravni, saj selektorja Slaviša Stojanović in Srečko Katanec v tem času reprezentance nista pripeljala na katerega od velikih zaključnih turnirjev.
Viden je tudi organizacijski napredek zveze pod njegovim vodstvom. Nogometna zveza Slovenije se je iz Ljubljane preselila na Brdo pri Kranju, kjer pa niso le novi prostori zveze, ampak celovit nogometni center, vreden 8,5 milijona evrov. Odprtja se je 6. maja na Gorenjskem udeležil tudi novi predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino.
Čeferin, sicer tudi podpredsednik komisije za predpise Evropske nogometne zveze (Uefa) in član disciplinske komisije Mednarodne nogometne zveze (Fifa), je ponosen tudi na dejstvo, da je NZS v njegovem mandatu postala solastnica Športne loterije.
Z odvetniškega na nogometni vrh
Čeferin, ki se lahko pohvalil tudi s črnim pasom v karateju, sicer prihaja iz znane odvetniške družine. Njegov oče, Peter, se z odvetništvom ukvarja že pol stoletja in v tem času je postal eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov. Mednje se danes zagotovo uvršča tudi njegov mlajši sin Aleksander, skupaj z očetom in bratom soustanovitelj Odvetniške družbe Čeferin in predsednik upravnega odbora družbe.
V tem času je zastopal številne znane stranke, predvsem v kazenskih zadevah, ki je, kot je povedal v enem od intervjujev, njegova največja strast. Zagovarjal je propadlega gradbenega barona Ivana Zidarja, ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovega sina Jureta, nekdanjo predsednico vlade Alenke Bratušek ter družino Strojan. Skupaj z očetom je zastopal gorenjsko heroinsko navezo. Večkrat je bil izbran na lestvico najvplivnejših pravnikov.
V odvetniških krogih, kjer deluje že 25 let, velja za preudarnega, vendar uspešnega, iznajdljivega odvetnika, ki prepriča s strokovno podkovanostjo, argumenti in retoričnimi sposobnostmi. Zadnja leta je sicer zaradi vodenja družbe in funkcije v NZS v sodnih dvoranah bolj poredko. Z ženo Barbaro, fotografinjo in galeristko, imata tri hčerke.
