Severnokorejski voditelj Kim Jong-Un je privrženec športa, ima pa tudi svoj najljubši nogometni klub. Diktator namreč stiska pesti za Manchester United. To je razkril italijanski politik Antonio Razzi, ki naj bi mu severnokorejski diktator to razkril v zasebnem pogovoru.
Pri angleškem Sunu so objavili privrženost še nekaterih 'spornih' oblastnikov. Dolgoletni prvi mož Zimbabveja Robert Mugabe tako stiska pesti za Chelsea, čeprav mu je všeč tudi Barcelona. "Obožujem nogomet. Sem navijač Chelseaja, a tudi Barcelone, vedno si želim njihov zadetek. Ko gledam nogomet, me ne sme nihče motiti. Tudi moja žena ve, da se mora odmakniti od mene, saj znam zaradi jeze razbiti vse pod rokami," je izjavil mož, ki si je med drugim prislužil nadimek 'mesar iz Harareja'.
Svojega klavca ima tudi Arsenal. Preden je postal voditelj najbolj znane teroristične skupine na svetu, je bil Osama bin Laden goreč navijač topničarjev. Ko je živel v Londonu, je s člani družine redno obiskoval tekme na stadionu Highbury, svojim otrokom pa je tudi kupoval drese severnolondonskega kluba. Bin Laden je bil ustreljen 1. maja 2011, le dan prej pa je Arsenal z golom Aarona Ramseyja premagal Manchester United z 1:0. Ob znanem angleškem črnem humorju kroži šala, da je po zmagi teroristični voditelj na svojem vrtu vpil: "Come on you Gunners!" (gre za vzklik navijačev Arsenala, ki bi ga lahko prevedli tudi kot 'pridite strelci; op. p.), Američani pa naj bi njegove vzklike vzeli preveč dobesedno.
Zanimivo je, da tudi trenutni ameriški predsednik Donald Trump navija za Arsenal.
V zapuščini nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gaddafija pa so med njegovimi osebnimi stvarmi našli skodelico z grbom Liverpoola. Njegov sin Al-Saadi je poskušal postati celo profesionalni nogometaš, kasneje pa je bil direktor pri Juventusu, nekaj časa pa je razmišljal vložiti denar v klub z Anfielda.
Francisco Franco je kot fašistični diktator desetletja vodil Španijo. Sprva je bil sicer navijač Atletico Madrida, po mednarodnih uspehih Atleticovega mestnega tekmeca Reala pa je postal privrženec slednjega.
Svoj evropski klub je imel tudi Radovan Karadžić. Ta je začel stiskati pesti za milanski inter, potem ko sta za črno-modre zaigrala Siniša Mihajlović in Dejan Stanković.
Vse do revolucije leta 1989 je v Romuniji imela primat Steaua, diktator Nicolae Ceausescu pa je bdel nad klubom za katerega je navijal. Odločal je tudi o prestopih, k Steaui se je tako moral brez svojega pristanka in ob negodovanju kluba Sportula preseliti tudi kasneje sloviti Gheorghe Hagi. Steaua je leta 1986 postala tudi evropski prvak.
Dolgo je veljalo, da je imel svoj klub tudi Adolf Hitler. Ta naj bi bil navijač Schalkeja, klub iz Gelsenkirchna pa je v obdobju tretjega rajha kar šestkrat postal najboljši v Nemčiji. Leta 2008 je predstavnik za odnose z javnostjo pri Schalkeju Gerd Voss sicer objavil tekst v katerem je zanikal kakršnokoli povezavo med klubom in nacističnim voditeljem.
