Toksikološke analize, ki so jih opravili v okviru preiskave okoliščin smrti Diega Armanda Maradone, so potrdile, da pokojnik pred smrtjo ni užival drog ali alkohola, so pa v njegovem urinu in krvi odkrili sledove psihotropne snovi, ki jih je zaužil z zdravili.
Pristojno tožilstvo, ki ugotavlja, ali je k smrti 60-letnega Maradone pripomogla malomarnost zdravniškega osebja, je potrdilo, da z analizo niso odkrili nobenih ilegalnih substanc, temveč zgolj prisotnost zdravil na recept.
Ker nekatera zdravila, ki jih je užival, lahko povzročijo motnje srčnega ritma, bo tožilstvo ugotavljalo, ali so bila vsa zdravila primerna za pacienta s srčnimi težavami. Obdukcija je namreč potrdila, da je Maradonino srce tehtalo dobrih 500 gramov oziroma še enkrat toliko kot običajno.
Pokojni nogometaš, ki je v dneh pred smrtjo okreval po operaciji možganskega strdka, sicer ni imel predpisanih nobenih zdravil za bolezni srca.
Pri prvotni obdukciji so odkrili še znake ciroze jezer, poškodbe pljučnih mešičkov in ledvične tubularne nekroze.
Še enkrat se je potrdilo, daje Maradona umrl zaradi pljučnega edema in z njim povezanega srčnega popuščanja, po ocenah strokovnjakov pa smrt ni bila nenadna, temveč naj bi v mukah trpel od šest do osem ur.
V zvezi s preiskavo Maradonine smrti so doslej na laži ujeli medicinsko sestro in šoferja, velik del odgovornosti pa naj bi nosil njegov zdravnik Leopold Luque, ki sicer obtože zavrača.
Pojavljajo se tudi številne nejasnosti glede upravičencev do zapuščine, zato je argentinsko sodišče nedavno prepovedalo upepelitev trupla, dokler ne bodo opravljene vse analize v zvezi z ugotavljanjem očetovstva.
Pred dnevi so se v javnosti pojavile tudi informacije, da je Maradona v pismu, ki ga je napisal mesec dni pred smrtjo, svojemu odvetniku predlagal, naj njegovo truplo balzamirajo in ga razstavijo kot turistično atrakcijo po vzoru nekdanjega sovjetskega voditelja Vladimirja Lenina, čigar truplo je skoraj 100 let po smrti razstavljeno v mavzoleju na moskovskem Rdečem trgu.
Maradona sicer velja za enega najboljših nogometašev vseh časov, za pravo legendo velja tako v Argentini, s katero je 1986 osvojil naslov svetovnega prvaka in bil finalist 1990, kot v Neaplju, kjer je z Napolijem osvojil edina naslova italijanskega prvaka v zgodovini kluba. Manj uspeha je imel kot trener, v času smrti je vodil argentinskega prvoligaša Gimnasio. Med drugim je bil tudi selektor Argentine, Mehike in Združenih arabskih emiratov.
