Tekla je 70. minuta srečanja med Milanom in Celticom, ko je po akciji Brazilcev Kakaja in Cafuja Pippo Inzaghi žogo spravil za hrbet škotskega vratarja Artura Boruca. 1:0 za Italijane in še en magičen večer za napadalca iz Piacenze. To je bil njegov 63. zadetek v zgodovini Uefinih tekmovanj, s čimer je za gol prekosil rekord legendarnega nemškega strelca Gerda Müllerja. Zdaj je na prestolu najboljšega strelca evropskih pokalov vseh časov. Kobra je pičila še enkrat. "Presrečen sem in obenem ponosen, da mi je uspel takšen podvig. Vedno se bom spominjal te tekme. Želel bi se zahvaliti soigralcem, saj mi brez njih to ne bi uspelo," je dejal Inzaghi.

Najboljši strelci v evropskih pokalih

1. Filippo Inzaghi 63 golov/105 tekem 2. Gerd Müller 62/105 3. Raúl 60/121 4. Andrej Ševčenko 60/111 5. Ruud van Nistelrooy 57/77 6. Eusébio 56/75 7. Thierry Henry 52/113 8. Alfredo Di Stéfano 50/60 9. Carlos Santillana 47/87 10. Henrik Larsson 47/90

34-letni nogometaš je vzdevek dobil po Disneyjevem liku Pepetu , ki mu Italijani pravijo Pippo, SuperPipo pa je alter ego animiranega junaka. No, Pippo je spet poskrbel, da se o njem govori v presežnikih, enako kot v atenskem finalu Lige prvakov, ko je Inzaghi z dvema zadetkoma Milanu prinesel tretji tovrstni naslov v zgodovini kluba. Po tistem ni bilo več dvomov. To je mož za velike tekme in eden izmed najboljših italijanskih napadalcev vseh časov. Napadalec, ki že deset let vznemirja strokovnjake in spravlja v obup branilce, je tako rekoč ob koncu kariere dočakal najsijajnejši življenjski trenutek. Prelevil se je v heroja rdeče-črnih navijačev, kar mu je dan pred tistim majskim večerom prerokoval že predsednik kluba Silvio Berlusconi . "Dokler bom lahko, bom igral za ta klub. Rdeče-črni dres bo zadnji dres, ki ga bom nosil," je tedaj razlagal Milanov junak. Sreča? "Ne, to je Pippo," je preprosto razložil nekdanji soigralec in kapetan azzurrov Fabio Cannavaro . Pippov slog igre je uganka za vse. Za branilce je tečnež v pravem pomenu. Nenehno je na preži, na meji prepovedanega položaja, tečen je in menja položaje kot muha. Prav takrat, ko se zdi, da ga nadzirajo, da so ga umirili, se jim izmuzne in smrtonosno piči kot kobra. Gol inzaghi je v zadnjem desetletju postala strokovna oznaka lahko in srečno doseženih zadetkov.

Trenutek, ko je Filippo Inzaghi postal najboljši strelec evropskih nogometnih pokalov. © AFP

Večini se ob imenu Filippo Inzaghi prikaže podoba suhljatega nogometaša, ki kleči na kolenih in s skupaj stisnjenima dlanema oponaša molitev ter pri sodniku gobezdavo protestira zaradi svojega osmega prepovedanega položaj na tekmi, vse to z nedolžnim izrazom na obrazu: "Zakaj jaz? Kaj sem naredil, da si to zaslužim?" Zagotovo vam je znan tudi tisti Pippo, ki se v Ligi prvakov spotika čez žogo, kot da bi prvič v življenju igral nogomet. Kot da še za slovenskega prvaka ne bi mogel igrati, kaj šele za Milan. Njegovo nogometno znanje je povzel legendarni Niozemec Johann Cruyff : "Poglejte, on pravzaprav sploh ne zna igrati nogometa." Nima pojma, povedano po domače. Že v naslednjem stavku pa je Cruyff odkril nekaj, kar Pippa loči od drugih nogometašev: "Toda vedno se znajde na pravem mestu." In tako zabija gole kot za stavo. "Pippo je rojen v ofsajdu," je rekel trener Manchester Uniteda Alex Ferguson . Nizozemski branilec Jaap Stam pa ju je z njegovim mlajšim bratom Simonejem v svoji avtobiografiji označil za padajoča prevaranta. Tako meni del trenerjev in kolegov, strokovna ocena pa je še krutejša: "Inzaghi ni klasični tip napadalca. Ne zmore preigravati, v njegovem strelu ni niti malo dinamita, vendar je prvovrstni plenilec. Kako je mogoče, da se tako sporen napadalec lahko spremeni v nespornega junaka? Saj je znan 'samo' po tem, da trese mreže! Da, to je že več kot desetletje uganka, ki ni rešljiva. Če bi bila, bi Pippo že zdavnaj veljal za povprečneža med zvezdniki. Toda on je napadalec, čigar goli imajo povsem druge razsežnosti. Lahko bi jih celo patentiral. Niso lepi, spektakularni, temveč so zmes zvitosti in genialnosti. Izkazujejo tudi njegov značaj, egoizem, 'žlehtnobo', nepopustljivost, cinizem (kot takega ga na igrišču opisujejo soigralci, ki pa mu tega ne zamerijo)."

Inzaghi se je zmagovitega zadetka veselil skupaj s podajalcem in evropskim nogometašem leta Kakajem. © AFP

	Poglejte, on pravzaprav sploh ne zna igrati nogometa. Toda vedno se znajde na pravem mestu. Johann Cruyff

Ali ga ljubiš ali pa sovražiš; mogoče je tudi oboje. Toda Super Pippu dosežkov ne more nihče odvzeti. Če v prejšnjih dveh sezonah ne bi imel dveh operacij na levem gležnju, bi verjetno že prej postal najsmrtonosnejši strelec v zgodovini evropskega klubskega nogometa. Zase pravi, da živi za nogomet, kar potrjuje tudi z odrekanji. Gennaro Gattuso razlaga: "On je isto zdravo hrano že 30 let. Meni postane slabo že samo ob tem, ko ga gledam, sam pa razmišljam o ženinem tiramisuju." Inzaghi sam o svojem nosu za zadetek pravi: "S tem se rodiš. Vse, kar je v tvoji moči, je, da to izpiliš." Danes 34-letni zvezdnik je prve strelske korake naredil v rojstni Piacenzi v istoimenskem klubu. Po igranju za matično moštvo, Leffe, Hellas Verono in Parmo je v sezoni 1996/97 eksplodiral. V dresu Atalante je s 24 zadetki postal najboljši strelec italijanske prve lige. Za 14,5 milijona evrov ga je kupil Juventus , kjer je nemudoma postal italijanski prvak in izgubil svoj prvi finale Lige prvakov. Pri stari dami je na 120 tekmah dosegel 57 golov, poleti 2001 je po prestopu, vrednem 40 milijonov evrov, končal v vrstah Milana. Dve leti pozneje se je veselil italijanskega pokala in naslova v Ligi prvakov, kjer je na 16 tekmah zbral 12 zadetkov. Spomladi 2004 je postal državni prvak tudi v rdeče-črnem dresu, v prvem finalu med Liverpoolom in Milanom leta 2005 pa ni nastopil zaradi poškodbe, toda vse je poplačal atenski finale. Sinočnji rekord pred svojimi navijači je bila samo pika na i. Pippo je človek, ki živi za gole in od golov.