Motor ekipe, kreator igre, organizator, desetka, igralec, čigar podaje imajo oči, umetnik. Vse to
so nazivi, s katerimi novinarji opisujemo igralce, kakršen je Mariborov kapetan
Zoran Pavlovič. Za vijolično ekipo je njegova prisotnost še veliko več kot le
igranje. Ima izkušnje in bogato znanje, po njegovi igri pa nikakor ne bi mogli sklepati, da že tri
leta nosi tri križe na ramah. Velenjčan je kariero začel v domačem
Rudarju, kjer je prvoligaško travo začel teptati že v daljnji sezoni 1993/94. V
naslednjih letih se je vse bolj uveljavljal, za tri gole na prijateljski tekmi z zagrebško
Croatio pa je bil nagrajen s ponudbo tega kluba. Sledile so številne selitve po
Evropi, v zadnjih letih pa se je Zoki ustalil v Sloveniji, Maribor je njegov 12. klub v karieri.
Kaj je bilo za vas v sezoni najtežje?
Celotna sezona je bila zelo naporna, vsaka tekma je bila težka. Meni osebno pa je bilo
najtežje, ko smo izpadli v polfinalu pokala, potem ko smo bili optimisti po dobrem rezultatu v
Ljubljani.
|
Zoki Pavlovič je v Mariboru izjemno zadovoljen in ne razmišlja o odhodu. © Saša Despot |
Poznava se že veliko let. O njem vse naj naj. Takoj prvo sezono, ko je prišel v Maribor, je osvojil naslov prvaka. To je izreden dosežek. Ima odlične človeške in trenerske lastnosti. Enako tudi Zlatko Zahovič. Ne ve le, kaj pomeni igrati v slovenskem nogometu, ampak tudi evropskem, zato je njegova prisotnost za nas velik plus.
Bi se utegnilo zgoditi, da bi prišlo do prevelike koncentracije velikih nogometnih osebnosti in posledično konfliktov?
Ne, med njima ne, saj se dobro razumeta in delata maksimalno profesionalno.
|
Že zdaj se pri kadrovanju in rezultatu vidi, česa je sposoben. Gotovo bo v prestopnem roku presenetil. Zoran Pavlovič o Zlatku Zahoviču |
|
Vsekakor. Povsem pravilno je, da Maribor pričakuje uvrstitev na vrh vsako leto. Maribor je najboljši slovenski klub.
Vas negativni odzivi navijačev še bolj motivirajo?
V letošnji sezoni negativnih reakcij ni bilo. Nasprotno, takrat, ko nam ni šlo, so nas dvigovali in tudi z njihovo pomočjo smo prišli do tega uspeha.
Pogodba vas veže še dve leti. Se morda v vaših mislih vseeno utrne kaka ideja o prestopu kam drugam?
Ne, ne. Popolnoma sem osredotočen na Maribor. Dosegli smo sijajen rezultat, ujel sem se s soigralci, drugimi ljudmi v klubu in mestom. Vse je fenomenalno, zato ne razmišljam o nobenem drugem klubu.
Zoran Pavlovič pobližje
|
|
Rojen: 27. 6. 1976
|
Najprej želimo sezono do konca odigrati kar se da korektno. Nato pa bo na vrsto prišel nekdo, o katerem ne dvomim. Naš športni direktor. Že zdaj se pri kadrovanju in rezultatu vidi, česa je sposoben. Gotovo bo v prestopnem roku presenetil. Maribor bo sestavil dobro ekipo tudi za prihodnjo sezono.
Kje so najvidnejše vrzeli, ki jih je treba zapolniti?
Nobena ekipa se ne brani dobrega igralca. Kaj nam manjka, bo najbolje vedel Zlatko Zahovič.
Eno najsvetlejših obdobij v vaši karieri je bilo tisto, ki ste ga preživeli pri zagrebškem Dinamu. Z modrimi ste igrali tudi v tretjem predkolu Lige prvakov proti Milanu. Tedaj ste nekaj preigravanj "pokazali" tudi Gennaru Gattusu.
Ja, tisto tekmo v Milanu sem odigral res dobro. Ko se zdaj spominjam, si mislim, da bi po tistih trikih moral kar stopiti na žogo in dati Gattusu roko.
|
Pavlovič ima o Darku Milaniču zelo visoko mnenje. © Barbara Milavec
|
|
Delal sem, garal, letal sem in tja za druge igralce, žoge dajal njim. Ko
je šel Prosinečki na levo stran, sem jaz avtomatsko šel desno in obratno.
Zoran Pavlovič |
|
Ko sem prišel v Dinamo, se je ta imenoval še Croatia. Vse je bilo popolno. Predsednik je bil še Zlatko Canjuga, naš veliki navijač pa Franjo Tuđman. Čez leto dni, ko se je klub preimenoval, se je vse spremenilo. Jaz vedno hočem delati pošteno. S takratnim športnim direktorjem Velimirjem Zajcem sva imela nekaj konfliktov in sklenil sem oditi v Avstrijo. Če bi ga poslušal, se šel njegove menedžerske igrice, kimal z glavo in nasedal obljubam, da me bo prodal, bi morda končal v boljšem klubu. Odločil sem se drugače, ker sem pač takšen po značaju, in ni mi žal.
Kje vam je bilo v karieri najlepše?
Povsod je bilo lepo, najlepše pa je zdaj v Mariboru.
Kako je bilo igrati z zvezdniki, na primer Robertom Prosinečkim?
Delal sem, garal, letal sem in tja za druge igralce, žoge dajal njim. Ko je šel Prosinečki na levo stran, sem jaz avtomatsko šel desno in obratno.
Za konec se vrniva k slovenskemu nogometu. V prvo ligo prihaja Olimpija.
Olimpija manjka v slovenski ligi. Komaj čakamo, da se vrne, in se veselimo večnih derbijev.