Tekma se je že začela dobro, v nadaljevanju pa je postopoma postajala samo še boljša. Kenneth Wolstenholme

Finale Lige prvakov je vse bližje. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, niti ne dvomimo, da skoraj vsak poznavalec športa ve, da se bosta v tokratnem finalu pomerila dva angleška predstavnika, Manchester United ter Chelsea . Kdo bo zmagovalec, lahko glasujete tudi v naši tedenski anketi. Ker pa je naš časovni stroj namenjen pogledu v preteklost, se v nadaljevanju ne bomo ukvarjali s tem, kdo bo prvak, ampak se bomo spomnili enega od najboljših finalov v zgodovini. Kar precej strokovnjakov se strinja, da lahko v to kategorijo brez dvoma uvrstimo tekmo iz leta 1960 med Realom iz Madrida in nemškim Eintrachtom . Vas zanima rezultat? Na koncu je bilo kar 7:3 za kraljevi klub, ki je s tem osvojil peti zaporedni naslov v najmočnejši evropski ligi. Vendar rezultat ne pove vsega.

Finale pred finalom?
Obe moštvi, tako Eintracht kot Real, sta morali za uvrstitev v finale premagati številne močne nasprotnike. V prvem kolu izločilnih bojev je Real s skupnim izidom 12:2 premagal povsem nekonkurenčno moštvo Jeunesse Esche . Prva tekma se je končala s 7:0, druga pa s 5:2. Na drugi strani se je Eintracht znesel nad Young Boysi , ki jih je na prvi tekmi premagal s 4:1, na drugi pa je bil izid izenačen 1:1. V tem kolu je že izpadel Milan , ki je izgubil proti Barceloni , Inter , ki je moral premoč priznati Rangersom , ter Crvena Zvezda .

Ferenc Puskas v dresu kraljevega kluba © AFP

V četrtfinalu je Eintracht proti Wienu dobil prvo tekmo z 2:1, na drugi pa je bil izid izenačen, tako da so se naprej spet uvrstili Nemci . Real je proti Nici prvi dvoboj sicer izgubil z 2:3, vendar se je nasprotnikom maščeval na drugem, ki ga je dobil kar s 4:0. Sledil je polfinale in tekma med večnimi tekmeci, nogometaši Reala in Barcelone. Na prvi tekmi so se zmage s 3:1 veselili Madridčani, na drugi pa so bili gledalci priča istemu rezultatu, tako da se je Real povsem zasluženo veselil uvrstitve v finale, kjer ga je pričakal Eintracht. Nemci so v polfinalu presenetljivo lahko odpravili Rangerse, saj so jim nasuli kar ducat golov. Na prvi tekmi je bilo 6:1, na drugi pa so Rangersi dosegli dva gola več.

Real Madrid (prva postava)

Rogelio Domínguez (vratar), Pachin, Marcos Alonso Marquitos, Jose Santamaria, Jose Maria Zarraga, Jose Maria Vidal Canario, Luis del Sol, Alfredo Di Stefano, Ferenc Puskas, Francisco Gento, Miguel Munoz (trener).

Maj 1960
To je bil datum finalne tekme med Realom iz Madrida s trenerjem Miguelom Munozom in Eintrachtom, ki ga je vodil Paul Oßwald . Tekma je bila odigrana na Škotskem , natančneje na glasgowskem Hampden Parku . Šlo je za boj Davida z Goljatom. Real je lovil peto zvezdico zapored, Eintracht prvo, in čeprav je bil Real veliki favorit, se je pozneje izkazalo, da so se morali zvezdniki kraljevega kluba krepko potruditi za zmago.

Na tekmi se je zbralo neverjetnih 127 tisoč gledalcev, po nekaterih podatkih celo rekordnih 134 tisoč, ki jim še zdaleč ni bilo žal, da so se udeležili, zdaj lahko že rečemo, zgodovinskega dogodka, ki ga je vodil glavni sodnik John Mowatt . "Tekma, na kateri sta v začetku obe moštvi poskušali ena drugi prepustiti pobudo igre. Ni bilo grobe igre, zato tudi ni bilo kazni," je svoje videnje opisoval komentator Kenneth Wolstenholme in nadaljeval: "Tekma se je že začela dobro, v nadaljevanju pa je postopoma postajala samo še boljša."

Strelec treh zadetkov na finalni tekmi Alfredo Di Stefano © AFP

Puskasove in Di Stefanove mojstrovine
Tekma se je začela po godu Nemcev, ki so v 18. minuti dosegli prvi gol, zadel je Richard Kress . Vendar vodstvo ni trajalo dolgo, devet minut pozneje je izenačil eden od največjih zvezdnikov svetovnega nogometa Alfredo Di Stefano . Nogometaš, znan tudi pod vzdevkom Svetlolasa puščica, je tri minute pozneje Real popeljal v vodstvo. V 46. minuti je zadel še en zvezdnik tega moštva, Ferenc Puskas , ki smo ga v Časovnem stroju že predstavili. Puskas je dosegel tudi naslednje tri zadetke in je bil tako s štirimi najboljši strelec.

Eintracht Frankfurt (prva postava)

Egon Loy (vratar), Friedel Lutz, Hermann Höfer, Hans Weilbächer, Hans-Walter, Eigenbrodt, Dieter Stinka, Richard Kress, Dieter Lindner, Erwin Stein, Alfred Pfaff, Erich Meier, Paul Oßwald (trener).

Madžar je svoj zadnji gol na tekmi dosegel v 71. minuti in s tem sprožil pravi rafal golov. Minuto pozneje je izid na 6:2 znižal Erwin Stein , takoj zatem pa je s tretjim zadetkom Di Stefano poskrbel za špansko veselje. Poraz nogometašev iz Frankfurta je v 75. minuti omilil Stein, ki je tako dosegel tudi zadnji zadetek na tekmi. V časopisu Daily Herald je novinar med drugim zapisal, da mu je proti koncu tekme eden od navijačev dejal: "Škoda. A te tekme res ne morejo podaljšati?" V tem časopisu je tudi pisalo: "Tako, kot so ti fantje igrali, je vse bilo vse videti zelo lahko, kot bi sanjal. Ob taki igri je igra v angleškem prvenstvu drugorazredna."

Konec sanjske serije
Po tekmi so se igralci že odpravili z igrišča, medtem ko so gledalci obstali in kar niso hoteli oditi. Igralci so se morali večkrat vrniti, gledalci pa v njihovo čast niso peli pesmi ali vzklikali. Ne. Namenili so jim več minut dolg aplavz, kot bi bili v gledališču. Real je s to zmago osvojil še peti zaporedni naslov najboljšega moštva v Evropi . Naslednje leto pa je sledil pravi šok, saj se mu je Barcelona maščevala za boleč poraz v polfinalu. V spodaj priloženem filmu si lahko ogledate nekatere izseke s finala leta 1960.



Katalonci , ki so tokrat prišli vse do finala, kjer so morali premoč priznati Benfici , so nogometaše Reala izločili že v prvem kolu. Naslednje leto se je Real vrnil in prišel vse do finala, kjer ga je s 5:3 premagala izjemna Benfica. Madridčanom niso pomagali niti trije zadetki Ferenca Puskasa, saj je na drugi strani blestela vzhajajoča zvezda Eusebio . Vendar je to že druga zgodba, s katero se bomo ukvarjali kdaj drugič. Podali smo vam nekatere informacije, seveda pa je povsem vaša stvar, kateri finale je za vas najlepši in najboljši.