"To je najbolj zanimiv nogometni projekt na svetu," je o svoji ljubezni, Borussii Dortmund, novinarju Guardiana povedal Jürgen Klopp. Eden najbolj barvitih trenerjev zadnjih let je po uspehih v letošnji Ligi prvakov kar naenkrat postal zvezda evropskega formata, potem ko so njegov nasmešek (in "morilski pogled", kot se ga spominja Bojan Prašnikar) dodobra spoznali in vzljubili že v Nemčiji.
Z Dortmundom je Klopp spisal neverjetno zgodbo o uspehu, a še pred nekaj leti je z Mainzom igral v drugi nemški ligi, nato pa z nekaj nekonvencionalnimi prijemi ekipo popeljal v 1. Bundesligo. Klopp je Dortmund, tako kot svoj nekdanji klub, angleškemu mediju pred sobotnim finalom proti večnemu rivalu Bayernu predstavil kot "delavski klub".
"Vsaka oseba, ki dela za Dortmund, je navijač kluba, enako je bilo pri Mainzu. Ko sem bil igralec tam smo imeli na deževno sobotno popoldne 800 navijačev, in če bi umrli ne bi nihče opazil ali prišel na naš pogreb. Ampak ljubili smo klub in enak občutek imamo pri Dortmundu. To je zelo poseben klub – delavski klub," je dejal Klopp.
Bayern je "tisti drugi tip" v Bondu
Po 18 letih je Mainz zapustil in si zabičal, da se naslednjič ne bo tako navezal, toda zdaj priznava, da ga pri Dortmundu prevevajo podobni občutki. V Vestfaliji so po slavju v Ligi prvakov (1997) osem let kasneje preživeli skorajšnji bankrot kluba, lansko leto pa so se s 189 milijoni prihodkov uvrstili na enajsto mesto med največjimi evropskimi klubi. Stadion Signal Iduna Park in njegovih 82.000 sedežev je seveda vedno polnih.
"Kaj naj rečem? Če si to Bayern želi … To je kot James Bond – le da so oni tisti drugi tip (zlobnež, op. a.)," je z nasmeškom nadaljeval Klopp. "Bayern si želi desetletje uspehov kot Barça. To je OK, če imaš denar, ker ti to poveča možnost uspeha. A ni zagotovljeno. Mi nismo supermarket, ampak želijo si naše igralce, ker vedo, da jih mi ne moremo plačati z enako količino denarja. Ne bi mogli delati reči kot Real in Bayern, da ne bi mislili na davke in jih pustili za naslednje generacije, naj oni prevzamejo naše težave."
Ob misli na Kagavo se mu utrne solza
V lanski sezoni je Dortmund denimo izgubil Šindžija Kagavo, ob spominu na Japonca pa se Klopp tudi nekaj manj kot leto dni še vedno prime za glavo, oči pa se mu orosijo. Ob slovesu Kagave sta namreč oba 20 minut jokala:
"Kagava je eden najboljših na svetu, zdaj pa igra 20 minut pri Manchester Unitedu – na levem krilu! Srce se mi para. Res imam kar solze v očeh. Sredina igrišča je Šindžijev najboljši položaj. Je napadalni vezist z enim najboljših nosov za gol, kar sem jih kdaj videl. Ampak za večino Japoncev pomeni več, da igrajo za Manchester United kot Dortmund. Objeta sva jokala 20 minut, ko je odšel."
Ko je pred tekmo z madridskim Realom v polfinalu Lige prvakov izvedel za potezo Götzeja, ki se je na pritisk Bayerna odločil izkoristiti svojo odkupno klavzulo, se po začetnem šoku Klopp ni želel pogovarjati z nikomer.
Zaradi Götzeja odpovedal večer z ženo
"To je bilo kot srčni napad. Bilo je dan po tekmi z Málago. Imel sem en dan za slavje, nato pa si je nekdo mislil: 'Dovolj, pojdi nazaj na tla.' Na trening je (generalni direktor, op. a.) Michael Zorc prišel tako, kot bi nekdo umrl. Rekel je: 'Moram ti nekaj povedati. Možno je, da bo ...'" se je v intervjuju spominjal Klopp, ki sploh ni želel ponoviti besed.
"Michael me je vprašal, če si želim pogovoriti, ampak rekel sem: 'Ne, moram oditi.' Tisti večer me je čakala žena, ker sva bila povabljena na premiero filma zelo dobrega nemškega igralca in dobrega prijatelja Wotana Wilkeja Möhringa v Essen. Ampak prišel sem notri in ji rekel: 'Niti slučajno. Ne morem govoriti. Ni mogoče, da me nocoj odpelješ ven.' Bili so vsi te klici iz kluba – morali bi se dobiti v restavraciji in govoriti. Rekel sem: 'Ne, moram biti sam.' Jutri bom spet v pogonu – ampak ne zvečer."
Da Klopp ni taktični laik, je lahko vesoljni svet videl sploh na prvi tekmi z Realom, ki ga je Dortmund na domačem stadionu ponižal s 4:1. S svojim trenerjem pri Mainzu, Wolfgangom Frankom, so znali do onemoglosti gledati posnetke Arriga Sacchija in njegovega sanjskega moštva pri Milanu, s kaset pa so njegov sistem 4-4-2 prenesli na zelenico. In delovalo je.
Ne videe – kaže jim slike Barcelone
"Čeprav smo bili v drugi ligi smo bili prva nemška ekipa, ki je igrala 4-4-2 brez libera. Gledali smo tisti zelo dolgočasen posnetek vsaj 500-krat, kako Sacchi trenira obrambo s palicami in brez žoge, z (Paolom) Maldinijem, (Francom) Baresijem, (Demetriom) Albertinijem. Takrat smo še menili, da če so nasprotni igralci boljši, potem moraš izgubiti. Nato smo se naučili, da je možno vse – boljše ekipe lahko premagaš z uporabo taktike," je nadaljeval Klopp.
"Vsak gol proslavljajo kot da je prvi, ki so ga kdajkoli zabili. To je perfektna stvar, ki jo lahko pokažem svoji ekipi. To počnem zelo pogosto. Pokažem jim fotografije načina, na katerega Barcelona slavi. Ne uporabljam videov, ker ne kopiram Barçinega stila. Ampak vidite jih, kako proslavljajo gol številka 5.868 tako, kot da niso še nikoli zadeli. Tako bi se moral vedno počutiti – dokler ne umreš."
Na pripravah z ekipo v divjini
Strategu iz okolice Stuttgarta revolucionarne metode za ustvarjanje moštvenega duha nikoli niso bile tuje, kar je najbolje dokazal v sezoni 2004/05, ko se je z Mainzom pripravljal na začetek 1. Bundeslige, takoj po povratku iz drugoligaške konkurence.
"Ekipo smo peljali do jezera na Švedskem. Ni bilo elektrike. Pet dni smo bili brez hrane. Morali so delati to (žvižga in vrže trnek z namišljeno ribiško palico, op. a.). Ostali trenerji so rekli: 'Ali ne meniš, da je bolje trenirati z igranjem nogometa?' Ne. Želel sem, da bi ekipa čutila, da lahko preživi karkoli. Moj pomočnik misli, da sem idiot. Vpraša me, če lahko treniramo tam. Ne. Lahko tečemo tam? Ne. Ampak lahko plavamo in ribarimo!" se je neverjetne prigode spomnil Klopp.
"Ko zdaj srečam kakšnega od tistih igralcev iz naših 'specialnih enot', mi povejo kaj se je tam dogajalo od prve do zadnje minute in vse zgodbe vmes. Vsako noč v jeb**em šotoru, ležali smo na koreninah, tega ne pozabiš. Morali smo poiskati naslednji otok. Prvi, ki je prišel tja, je moral zakuriti in zavreti nekaj vode. Ves čas je deževalo. Samo pet ur je bilo suho, potem pa (udari se po licu, op. a.) ... Komar! Kako lahko živijo na Švedskem? Vidiš sonce in (spet se udari po licu, op. a.) čutiš komarje! Ampak bilo je briljantno. Bili smo kot Bravehearti. Tukaj mi lahko zapičiš nož – ni problema. Prišli smo v 1. Bundesligo in ljudje niso mogli verjeti, kako močni smo."
"Harry Potter brez jeb**e palice"
Kloppa, ki je nato zaslovel s svojimi strokovnimi komentarji pred, med in ob tekmah za nemške televizije, je hitro opazil tudi Bayernov predsednik Uli Hoeness, ki ga je povabil na razgovor. Klopp mu je dejal, da mora za dovoljenje najprej vprašati mamo, Hoeness pa mu je razkril, da koleba med njim in Jürgenom Klinsmannom. Napačna izbira. Blizu je bil tudi Hamburgu, a naj bi klub iz pristanišča odgnala njegova trenirka, s katero je prišel na razgovor.
Klopp sicer prihaja iz majhne vasice v Schwarzwaldu, za katero pravi, da je imela ob njegovem odhodu 1.500 prebivalcev, zdaj pa jih ima 1.499. Je oče dveh odraslih sinov, njegova žena Ulla pa je pisateljica.
"Napisala je knjigo za otroke. Je kot Harry Potter – ampak gre se o nogometu. Ni Harryja Potterja, ki bi letel na svoji jeb**i palici – samo nogomet. Od življenja sem dobil več kot sem kdajkoli mislil – družino, denar, nogomet. Nihče od mojih učiteljev ali staršev ni nikoli verjel, da se mi bo to zgodilo. Zakaj bi mi potem moje perfektno življenje pokvarili tisti, ki vzamejo naše igralce?" je zaključeval Klopp, ki je sobotno tekmo označil za "pravljico" in navijače po vsem svetu pozval, da naj navijajo za Dortmund.
"Smo klub, ne podjetje. Ampak odvisno je, katero zgodbo si želi slišati nevtralni navijač. Če spoštuje zgodbo Bayerna in to, koliko so osvojili od 70. let dalje, lahko navija zanje. Ampak če želi novo zgodbo, posebno zgodbo, potem se mora odločiti za Dortmund. Mislim, da morate biti v tem trenutku v nogometnem svetu na naši strani," je še samozavestno zaključil.
