Izvršni odbor je namreč odločil, da bo v ligah A, B in C po 16 reprezentanc, v ligi D pa le sedem. To za najvišjo ligo A pomeni, da bodo v njej še ostale Nemčija, Islandija, Hrvaška in Poljska, med najboljše pa so prišle Ukrajina, Švedska, Bosna in Hercegovina ter Danska.
Slovenija, ki je izpadla v prejšnji ligi narodov v skupino D, pa bo po novem spet v ligi C, torej se bo izognila igranju z najnižje uvrščenimi evropskimi ekipami. Pri tem velja trenutni kvalifikacijski postopek.
Potrdili so tudi, da bo v sezoni 2020/21 zaživela druga evropska liga, ki so jo poimenovali konferenčna evropska liga.
Določili so tudi zapleten sistem žreba skupin evropskega prvenstva 2020, ki ga bo gostilo 12 mest v 12 evropskih državah. Osnova je ta, da bodo kvalificirani gostitelji igrali v domačih skupinah.
Na prvenstvu, ki bo med 12. junijem in 12. julijem v Londonu, kjer bo na Wembleyju tudi finale, Münchnu, Rimu, Bakuju, St. Peterburgu, Bukarešti, Amsterdamu, Dublinu, Bilbau, Budimpešti, Glasgowu in Koebenhavnu, bo tekmovalo 24 ekip.
Člani IO so izbrali tudi gostitelje finalnih tekem lige prvakov. Leta 2021 bo tako odločilna tekma elitnega evropskega klubskega tekmovanja na Zenitovem stadionu v Sankt Peterburgu, ki so ga odprli leta 2017 in sprejme približno 65.000 gledalcev. Rusija je nazadnje gostila finale lige prvakov leta 2008, takrat na stadionu Lužniki v Moskvi.
Leto pozneje bo finale gostil München z Allianz Areno (75.000), ta je finale gostila že leta 2012, München pa ga je gostil še v letih 1979, 1993 in 1997. Leta 2023 pa bo finale na londonskem Wembleyju (90.000), ki ga je gostil nazadnje 2013, pred tem pa še 1963, 1968, 1971, 1978, 1992 in 2011. To sovpada s stoletnico odprtja "izvirnega" Wembleyja. Finale te sezone bo v Istanbulu.
Določili pa so organizatorja finala evropske lige in evropskega superpokala 2021. Prvega bo gostila Sevilla, drugega pa Belfast. Znan je tudi prireditelj evropskega prvenstva v futsalu 2022, to je postala Nizozemska.
Novost je tudi ta, da bo videotehnologija VAR v sezoni 2019/20 na voljo tudi v izločilnih bojih evropske lige in naprej. Prav tako bo v tej sezoni v finalu lige prvakinj ter na ženskem zaključnem turnirju EP 2021.
Predlagali pa so tudi, da vseh 55 članic Uefe ne bi igralo tekme z državami, kjer imajo ženske omejen ali prepovedan vstop na tekme. V zadnjih letih to velja predvsem za Iran in Savdsko Arabijo. "Ne moremo nikomur prepovedati, da tega ne bi počeli, ne moremo biti pa tiho glede tega, da se ne spoštuje osnovnih ženskih pravic," je dejal Čeferin, ki ga je skupaj s člani IO dopoldne sprejel tudi predsednik države Borut Pahor.
Ljubljana, kjer so dopoldne zagnali tudi nov Uefin program Nogomet v Šolah, je sicer drugič gostila zasedanje IO Uefe, prvič pa oktobra 2006, ko je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije še Rudi Zavrl.
