Po tem, ko smo vam predstavili tuje čudežne dečke, ki so poniknili neznano kam, tokrat predstavljamo še usode mladih slovenskih nogometašev, ki so v zgodnjih letih odšli v širni svet.
Odhodi golobradih mladeničev v tujino so bili pred desetletji popoln tabu (v času rajnke
jugoslovanske lige so lahko nogometaši v tujino odšli šele po 28. letu starosti), z vstopom
Slovenije
v Evropsko unijo pa se je prav vse obrnilo na glavo. Velikp mladih
slovenskih fantov se je preselilo v mladinske pogone močnih evropskih klubov, a le redkim je takšna
izkušnja zares izkoristila.
|
Luka Žinko je kot mlad fant leto dni nabiral izkušnje pri francoskemu
Istresu. © Saša Despot
|
|
|
Iz Benfice ekspresno domov
|
Nekdanja člana mladinskega pogona lizbonske
Benfice Blaž Brezovački in
Gregor Balažic sta se že po malo več kot letu dni vrnila v domovino. Prvi danes
brani barve
Nafte, drugi pa
Gorice.
|
Začnimo kar pri najbolj znanem predstavniku mladih slovenskih legionarjev,
Zlatku Dediču
. Slednji se je skupaj z
Luko Sikurjem
že pri 15 letih preselil v italijansko
Parmo
in tam kaj kmalu spoznal, kako trd je nogometni kruh v Italiji. Pri Parmi je
sicer doživel nekaj lepih trenutkov, kljub temu pa se nikoli ni uspel ustaliti pri tem moštvu iz
Padske nižine, ki ga je iz leta v leto posojalo manjšim italijanskim klubom (Empoli, Cremonese).
Danes 23-letni Dedič se je nato preselil v drugoligaša
Frosinone
, lani pa blestel v majici
Piacenze
, kjer je dosegel 11 zadetkov in bil eden najboljših strelcev Serie B.
Čeprav je bila pot trnova, se je Dediču trud obrestoval in je dandanes tudi vse bolj standarden
član zasedbe
Matjaža Keka
. Povsem drugačna je bila zgodba
Luke Sikurja
. Ta je do leta 2003 vztrajal pri Parmi, nato pa se je počasi začela
pot navzdol. Najprej ga je klub posodil četrtoligašu Portoguari, nazadnje pa je igral v amaterski
šesti ligi pri klubu imenovanem
Real van Beganza
. Vmes je pridobil italijansko državljanstvo, zaključil šolo na
tehničnem inštitutu in nogomet bolj ali manj igra le še iz veselja.
|
Dejan Robnik je bil nekoč član Interja iz Milana. © NK Triglav
|
|
V Italijo se je pri rosnih mladih letih podal tudi Velenjčan
Sanel Šehič
. Tudi on je začel pri Parmi, prav tako kot Sikurju pa mu selitev v
velik in tedaj nadvse ugleden italijanski klub ni prav nič pomagala. Počasi je drsel v nižje lige,
se vmes za krajši čas preizkusil v
Švici
, nazadnje pa je igral za nižjeligaša
Turato
in prav tako kot Sikur v celoti poniknil v pozabo. Mistični svet
italijanskega klubskega nogometa se je nesrečno končal tudi za mladega upa iz Šempetra
Krisa Brica
, ki se je že pri 12 letih preselil v Italijo k
Udineseju
. Dolga leta kaljenja pri enem najuspešnejših italijanskih klubov niso
obrodila sadov, zadnji zapisi pa kažejo na to, da je nazadnje branil barve manj znanega
italijanskega nižjeligaša
Jesola
, ki je nastopa peti ligi oziroma Serie D.
Italija je že vrsto let najbolj mikavna destinacija mladih slovenskih nogometašev, a z
izjemo
Dediča
tam ni uspelo prav nikomur. Sin nekdanjega trenerja Maribora Marina Bloudka
Sandro Bloudek
se je denimo kalil v primaveri
AC Milana
, nazadnje pa ga je sloviti italijanski klub posodil švicarskemu
drugoligašu
Chiassu
, kjer pa se prav tako ni najbolj naigral. Rosno mlad se je v Italijo podal
tudi
Roki Štraus
, ki pri
Messini
nikoli ni dobil prave priložnosti in je danes član
Celja
(tako kot nekdanji član Kopra
Anej Lovrečič
, ki je leto dni bolj ali manj grel klop Lecceja), nekdanji veliki up
gorenjskega nogometa
Dejan Robnik
se je iz milanskega Interja vrnil domov k drugoligašu
Triglavu Gorenjski
, nekdanji napadalec Maribora
Gorazd Zajc
pa je
Sieno
zapustil že po nekaj mesecih in je dandanes član novopečenega prvoligaša
Rudarja
iz
Velenja
.
|
Mirnes Šišič se je iz Velenja prebil do slovitega grškega Olympiacosa. © Saša
Despot
|
|
Tistim, ki v mladih letih niso odšli v Italijo, se je godilo bolje. Eden takih primerov je
denimo mladi vratar
Dino Šeremet
, ki je sicer Slovenijo v anonimnosti zapustil šele pri 24 letih, po
avanturi na Otoku (Luton Town, Doncaster, Tranmere) pa je lani po uspešni sezoni pri grškemu
drugoligašu Kallithei letos prestopil k ambiciozni
Larissi
. Pravo zgodbo o uspehu je spisal ta hip eden najboljših slovenskih
nogometašev
Mirnes Šišić
. Matični Rudar iz Velenja je zapustil pri 22 letih, po dolgih letih
oranja ledine v grški prvi ligi pa je pred pričetkom lanske sezone postal član slovitega
Olympiacosa
, za katerega je domačem prvenstvu dosegel tudi dva zadetka in vmes
postal standarden član slovenske reprezentance. Rosno mlad se je v tujino odpravil tudi
Luka Žinko
, ki je pri 20 letih odšel v Francijo k
Istresu
, po klavrnemu povratku v domovino pa ja dandanes nepogrešljiv član začetne
enajsterice
Domžal
in član slovenske izbrane vrste.
|
Borut Semler: z Apač prek Bayerna do Drave. © Saša Despot
|
|
|
Naslednji na preizkušnji Palibrk
|
Mladi up Triglava
Uroš Palibrk je pred meseci uradno postal novi član
AC Milana. V Italiji izkušnje nabira tudi mladi vratar
Vid Belec, ki je član Milanovega mestnega tekmeca
Interja.
|
Zgodba nas tako pripelje do igralca, ki je morda obetal celo največ –
Boruta Semlerja
. Slednji je dokazal, da je pot od Apač do Bayerna lahko prav tako
kratka kot je bila pot od Bayerna do
Drave
. Ko mu pri Muri kot 14-letnemu dečku niso mogli zagotoviti ustreznega
izobraževanja, se je preselil na Hrvaško k
Varteksu
, kjer je v mladinskem pogonu kazal izjemen talent. Hitronogega napadalca
so opazili skavti slovitega
Bayerna
iz Munchna, kjer je Semler ob svojih začetkih kazal izjemen talent in
počasi, a zanesljivo prodiral članskemu moštvu naproti. Njegov napredek se je počasi ustavil,
Bayern pa ga je nato ponovno poslal v
Varaždin
, kjer je njegova zvezda hitro začela bledeti. Vse bolj nezadovoljni in
psihično zlomljeni Semler se je januarja kot velika okrepitev vrnil v Slovenijo k
Domžalam
, po komaj nekaj več kot šestih mesecih pa sporazumno prekinil pogodbo in
se še isti dan preselil k
Dravi
. Zgodbe mladih slovenskih legionarjev imajo torej praviloma podoben konec.
Nauk je preprost: najprej postani kralj na vasi in šele nato odidi raziskovati širni svet.