Vsega dan po proslavi svojega 111. rojstnega dneva je splitski Hajduk pretresla žalostna novica, da je po kratki in težki bolezni v 69. letem starosti v Splitu preminil nekdanji nogometaš in trener Željko Mijač.
Rojeni Spličan je pustil ogromen pečat v dalmatinskem velikanu, kjer je tudi začel svojo kariero že v mlajših kategorijah in bil član tako imenovane "zlate generacije", s katero je osvojil mladinsko jugoslovansko prvenstvo v letih 1970 in 1971 ter mladinski jugoslovanski pokal v letih 1970, 1971 in 1972.
V tem času je tudi redno nastopal za mladinsko jugoslovansko reprezentanco, za katero je igral na Evropskem prvenstvu do 19 let leta 1971 na Češkoslovaškem ter leta 1972 v Španiji.
Za Hajdukovo člansko moštvo je debitital leta 1973, ko je na tekmi Jugoslovanskega pokala celo dosegel prvi zadetek tekme ob zmagi s 5:1. Za Hajduk je zbral 83 uradnih tekem, na katerih je dosegel 40 zadetkov, obenem pa je pripomogel k dvema naslovoma državnih prvakov v letih 1974 in 1975 ter osvojitvi jugoslovanskega pokala v letih 1974 in 1976, ko je igral svojo zadnjo sezono v dresu Hajduka.
#Hajduk (1975/76):#LukaPeruzovic #IvanKatalinic #IvanBuljan #VedranRozic #VilsonDzoni #ZeljkoMijac; #IvanMatkovic #DrazenMuzinic #MicunJovanic #JuricaJerkovic #IvicaSurjak pic.twitter.com/4X4qqaT4cl
— OldFootballPhotos (@OldFootball11) October 3, 2019
Po odhodu iz ponosa Dalmacije je pet let nastopal za Rijeko, s katero je še dvakrat osvojil Jugoslovanski pokal, preden se je preselil v Francijo, kjer je branil barve Toulona, Avignona ter Istresa. V tujini je igral še v Italiji za Castel di Sangro, preden se je vrnil domov, kjer je nekaj časa igral za RNK Split, kariero pa je končal pri Kolektivcu iz Postira.
Po končani nogometni karieri je postal trener v mlajših kategorijah Hajduka, leta 1991 pa je opravljal vlogo pomčnika Jošku Skoblaru, ko je Hajduk osvojil poslednji pravi Jugoslovanski pokal z zmago nad Crveno zvezdo v Beogradu.
V naslednjih letih je bil nato pomočnik Stanko Poklepoviću, ko Hajduk osvoji prvo prvenstvo samostojne Republike Hrvaške ter prvi Hrvaški superpokal. V sezoni 1994/95 nato prevzame Uskoka iz Klisa ter z njjim izbori napredovanje v najmočnejšo hrvaško nogometno ligo.
Med leti 1995 in 1999 je deloval pri belgijskem Standard Liegu, kjer je najprej opravljal vlogo pomočnika legendarnega Tomislava Ivića, preden je leta 1999 prevzel vlogo glavnega trenerja.
Med leti 2005 in 2007 je bil pomočnik selektorja reprezentance Bahrajna, leta 2010 pa se znova vrne k Hajduku, kjer prevzame vodenje druge ekipe. Kasneje je deloval še kot pomočnik trenerjev pri različnih iranskih klubih, kjer se zadrži do leta 2019, ko se odloči za vrnitev v Dalmacijo, kjer je nazadnje vodil Uranijo iz Baške Vode.
