V angleških medijih te dni prah dviguje domnevni poskus predsednika krovne nogometne zveze v Evropi Aleksandra Čeferina za spremembo statuta Uefe, ki bi mu omogočila še en predsedniški mandat. Poročanje so zanikali pri Uefi, kjer poudarjajo, da možnost še enega mandata za Čeferina omogočajo že obstoječi predpisi.
Te dni je namreč več angleških medijih zapisalo, da naj bi izvršni odbor Uefe na seji prejšnji teden razpravljal o več spremembah statuta, med njimi tudi spremembi, ki bi Čeferinu omogočila še en predsedniški mandat. To naj bi po njihovih zapisih zmotilo predvsem angleškega člana izvršnega odbora, nekdanjega direktorja Manchester Uniteda Davida Gilla.
Grosupeljski odvetnik je prvi mandat na mestu predsednika Uefe nastopil leta 2016, ko je po manj kot dveh letih mandata nasledil Michela Platinija. Eden od njegovih predlogov, ki so mu tlakovali pot do predsedniške funkcije, pa je bila tudi omejitev števila mandatov v Uefi na tri. Čeferin je bil aprila letos na kongresu Uefe v Lizboni soglasno izvoljen za tretji mandat, ki se bo končal leta 2027.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki je povzelo poročanje BBC, naj bi predlagana sprememba razjasnila, da omejitev ni veljala za Čeferinov prvi mandat. O predlaganih spremembah statuta naj bi Uefa odločala na kongresu februarja 2024, za potrditev predloga pa je potrebna dvotretjinska večina 55 članic zveze.
Pri Uefi so v odzivu na zapise poudarili, da je pojasnilo o začetku veljavnosti omejitve števila predsedniškega mandata del obstoječega statuta Uefe. Predpis glede začetka veljavnosti omejitve predsedniškega mandata naj bi bil zdaj po priporočilu pravne službe zveze zgolj nekoliko dopolnjen, a kot so dodali, brez vsebinske spremembe. Tako je po veljavnih predpisih Čeferin že upravičen do vnovične kandidature leta 2027. Omejitev mandatov na tri naj namreč po uveljavljeni pravni praksi ne bi učinkovala za nazaj.
O razpravi glede sprememb statuta Uefe je poročal tudi britanski časnik Financial Times. Ta se sklicuje na informacije iz osnutka predloga sprememb, ki vsebuje tudi tistega o veljavnosti omejitve predsedniških mandatov, pa tudi predlog o ukinitvi zdaj veljavne starostne meje 70 let za člane izvršnega odbora.
