Izkoristi prijetno s koristnim, pravijo. In tako sem med svojim poletnim potepanjem po Angliji obiskal nekaj veličastnih športnih objektov v Londonu. V prvem delu športne fotoreportaže vam ponujam utrinke s starega (Highbury) in novega (Emirates) stadiona premierligaša Arsenala ter iz njihove trgovine z navijaškimi pripomočki (težko sicer rečemo, da opekač za kruh spada med navijaške pripomočke, kajne?).
Če si v vlogi navijača, je do vstopnic za tekme Premier League skoraj nemogoče priti. Za Emirates Cup, ki je na Arsenalovem stadionu Emirates potekal minuli vikend, pa se jih je teden dni prej še dalo dobiti (a le tiste najcenejše - po 31 funtov - za ne najboljše mesto na stadionu). Kljub vsemu je bilo prvo doživetje z nogometom na angleških tleh čudovito. Priznam pa, da so me domači navijači malo razočarali, saj so ponudili le malo od tolikokrat opevanega angleškega navijanja. Je pa zato vsaj nekaj tisoč gostujočih Celticovih navijačev pelo in navijalo na ves glas in tako povsem zasenčilo londonske ljubitelje okroglega usnja.
Emirates Stadium, kamor se je Arsenal preselil leta 2006, sprejme dobrih 60.000 navijačev, s čimer je tretji največji v Londonu (za Wembleyjem in ragbijskim Twickenhamom), a vsaj za moj okus najlepši v mestu. Klub je stal 470 milijonov evrov. Arsenal je novi stadion nujno potreboval, saj je bil stari Highbury z manj kot 40.000 sedeži premajhen in zastarel. Če so na starem na leto za tekme Premier League sprejeli nekaj več kot 700.000 navijačev, jih zdaj v eni sezoni prek 1,1 milijona. Del projekta gradnje novega stadiona je bila preobrazba starega v luksuzno stanovanjsko sosesko, s čimer je okrožje Islington dobilo prek 2.000 novih stanovanj.
Emirates Stadium je za naše predstave pravi orjak, kar povedo tudi naslednji podatki: ima 150 VIP lož, 250 lokalov s hitro hrano in pijačo, 900 prostorov s stranišči, zgrajen je iz okoli 10.000 ton betona in 3.000 ton jekla, ima 2.000 vrat, 100 stopnišč in 13 dvigal ter trgovino na 1.000 kvadratnih metrih.
