O tem smo lahko le sanjali

Kako bi ocenili košarko na tem EP?
Prvenstvo je eno izmed najzanimivejših doslej, takšne izenačenosti še bi bilo. To je tudi posledica neprihoda nekaterih zvezdnikov. Zdaj tudi igralci iz morda manj razvitih košarkarskih držav igrajo v velikih klubih, s tem pa se je dvignila kakovost. Na primer Čehi igrajo v španskih klubih in celo v NBA, enako je z Ukrajinci in tako naprej. Tega včasih ni bilo. Zato je vse bolj izenačeno. Ob takšnem zgoščenem ritmu, ko ti vsake tekme ne uspe odigrati na želeni način, se dogajajo presenečenja. Biti moraš zelo spreten in morda tudi srečen, da prideš v izločilne boje.

Vas je katera ekipa še posebno presenetila?
Nekatere ekipe v preteklosti niso imele opaznejših rezultatov, a so bile tokrat zelo blizu, Ukrajini pa je uspel celo preboj med osmerico najboljših. To je velik uspeh. Dosegli bi ga lahko tudi Latvijci, a so bili na zadnji tekmi z Belgijci popolnoma izčrpani in niso zmogli več. Finci so tudi lepo presenetili z uvrstitvijo med 12, pa še kdo bi se našel. Dobro so igrali tudi Čehi. S stališča Fibe je to dobro, zato so tudi razširili prvenstva. Bi se pa morda moralo razmisliti, da ne bi bilo toliko tekem na kupu. Res bi se EP malce zavleklo, zato bi bilo morda dobro, da bi sodelovalo manj ekip. To bi bilo bolje za ekipe, trenerje …

Vam je to dobro znano še z EP na Poljskem …
To je izjemno naporno. Še zlasti za tiste ekipe, ki imajo ožji izbor igralcev. Če igraš le z osmimi košarkarji, na koncu tega ritma ne zdržiš. Na Poljskem smo imeli smolo z organizatorji igre; tik pred EP se je poškodoval Beno Udrih, v prvem delu pa nato še Goran Dragić. Tudi Matjaž Smodiš ni igral zaradi težav. Bilo je kar hudo gledati igralce dan po tekmi in od njih znova veliko zahtevati. Letos ima slovenska reprezentanca to prednost, da se uporabljajo prav vsi košarkarji. Jasno pa je, da se na odločilnih tekmah trener nasloni na tiste, ki jim bolj zaupa. Če nekdo ne igra preveč, lahko ob koncu tekmovanja igra z višjim tempom, agresivneje.

Kakšno je vaše mnenje o dosedanjih nastopih Slovenije?
Zgodba je do tega trenutka odlična. O tem smo lahko le sanjali. Naši košarkarji so vse skupaj dobro zdržali, smo v idealnem položaju pred četrtfinalom. To smo si želeli, zdaj pa je treba preskočiti še eno oviro. Vedeli smo, da bo četrtfinalna tekma najtežja zadeva. Od tega dvoboja je odvisno, ali bo EP za nas rezultatsko uspešno ali ne. Doslej pa je bilo vse tako, kot mora biti.

Kaj menite o Francozih?
Francozi imajo svojevrsten slog, ki ga že dolgo gojijo. Veliko se zanašajo na svoje atletske sposobnosti. Igrajo drugače kot preostale ekipe. Ne igrajo veliko s kontaktom, so pa izjemno hitri, spretni in skočni. Na tem EP doslej niso odigrali niti ene dobre tekme, kaj šele odlične. Od njih sem pričakoval veliko več, vsaj po imenih gre namreč za izjemno moštvo – navsezadnje so še vedno podprvaki. Ne kažejo neke velike volje, tudi povezanosti ne. S taktičnega vidika ni veliko pomoči v obrambi, nimajo razdelanega sistema. To so dejstva. Tako kot vsi drugi se sprašujem, kako bolje lahko igrajo. Bolje bodo zagotovo zaigrali. Bodo bolj angažirani, a ne verjamem, da lahko zdržijo vseh 40 minut. Taktično pa veliko ne morejo spremeniti v dveh dneh. So zelo ranljivi in dajem veliko več možnosti za napredovanje našim fantom. Je pa ta tekma tista, kjer odloča predvsem psiha, trden karakter. Na tem EP smo to že pokazali, na vseh tekmah so se našli igralci, ki so prevzeli odgovornost. To je nekaj posebnega, tega nimajo vsa moštva. Zaradi tega sem kar optimist, fante poznam in verjamem vanje. Iz vsega srca jim želim preboj v polfinale.

Preostali pari? Hrvaška in Ukrajina?
Na dvoboju z Ukrajinci ima prednost Hrvaška, a si ne bi upal trditi, da bo tudi zmagala. Tudi Ukrajinci imajo svoje možnosti, zna biti zelo zanimiva tekma. Ukrajinci imajo prednost v atletiki, igrajo tudi dober sistem, so brez velikih nihanj. Če imajo dan, če zadevajo, se jih mora vsak tekmec bati. Hrvaška bo morala zaustaviti njihove strelce in najti način, kako zaustaviti Eugena Jeterja. Pri skokih bodo morali biti vsaj blizu Ukrajincem.

Španija in Srbija ...
Španci niso tako dominantni, kot se je pričakovalo. Šibki so zlasti pod košem, razen Marca Gasola, ki je že malo načet, ker igra preveč, nimajo pravih igralcev na položajih štiri in pet. Ves pritisk tekmecev je tako na zunanjih položajih. Branilci so res odlični, a je veliko odvisno od dnevne forme. Španija je imela kar nekaj težav z uvrstitvijo v četrtfinale. Srbija je mlajša ekipa, ima nekaj podobnega kot Slovenija – požrtvovalnost in borbenost, imajo hierarhijo znotraj ekipe, borijo se drug za drugega. Tako si trenerji predstavljamo pravo ekipo. A imajo veliko nihanj v igri zaradi mladosti. Ključne tekme so sicer odigrali dovolj dobro in niso za odpisati. Pomembno je, da bodo zacelili poškodbe.

Italija in Litva.
Italijani so ugodno presenečenje, igrali bodo bolj sproščeno kot drugi. Svoje so že dosegli, so ekipa, ki ima rep in glavo. Zavedajo se, kaj imajo, in to znajo dobro unovčiti. Litva je najvišja ekipa na prvenstvu, ima nekaj odličnih strelcev. Kadar branilci igrajo dobro, imajo pa le štiri, jih je težko premagati. Od teh branilcev bo odvisna njihova usoda. Litvo celo vidim na mestih, ki prinašajo kolajne. A proti Italijanom jim ne bo lahko. Vse skupaj bo zelo, zelo zanimivo. Nobene ekipe ne moremo kar odpisati.

Kako pa ste zadovoljni z organizacijo?
Rad bi pohvalil organizatorje. Organizacija je veliko boljša kot na vseh prejšnjih prvenstvih. Dejansko obstaja velika volja vseh, očitno smo bili lačni takšnega dogodka. Medijska pokritost je tudi izjemna.