Gimnastična zveza Slovenije (GZS) je morala prirediteljem SP (od 7. do 16. oktobra), ki bo glavno kvalifikacijsko sito za olimpijske igre (OI) v Londonu 2012, poslati končno prijavo. Aljaž Pegan je stroki pojasnil, da sam po poškodbi hrbta še ni nared za nastope na tako visoki ravni, a je dokončno odločitev o nastopu v Tokiu prepustil selektorju. Slednji je tako v ekipo imenoval Mitjo Petkovška, Saša Bertonclja in Alena Dimica. "Moram reči, da mi je kar malo odleglo, ko mi je selektor sporočil, da so se odločili, da gre namesto mene na prvenstvo Alen (Dimic, op. STA). Težko mi je bilo namreč povedati, kakšno je moje stanje, kako treniram, predvsem zato, ker nisem bil prepričan vase, ali bom zmogel ali ne. To me je precej obremenjevalo in lahko priznam, da ko je padla ta odločitev, sem bil zelo zadovoljen," je pojasnil nekdanji svetovni in večkratni evropski prvak na drogu.
Peganu se je olimpijski nastop sicer že dolgo izmikal. Nazadnje je namreč tekmoval maja lani na tekmi zvezd v Moskvi, ko je vknjižil še svojo 32. zmago na tekmah za svetovni pokal. "Zadnjič sem nastopil konec lanskega maja, ko sem sezono končal z zmagama na svetovnih pokalih v Mariboru in Moskvi. Nato je bilo še kakšna dva meseca vse običajno, potem pa me je zadnji dan dopusta 'uščipnilo' v hrbtu in od takrat naprej se nisem mogel več pripraviti za nastop na tekmovanjih. Dvakrat sem bil že povsem blizu, a mi žal ni uspelo," je pojasnil telovadni as in o težavah s hrbtom povedal: "Ta poškodba se mi sicer vleče že od leta 1997, a sem jo vedno uspešno saniral in to ponavadi v zelo kratkem času, zdaj pa se ves čas ponavlja. Tako me ovira, da se ne morem pripraviti na tekmovanje."
Čeprav Ljubljančan ves čas trenira in se pripravlja za tekme, gre vse skupaj prepočasi, da bi lahko nastopil v Tokiu: "Zdaj sem sicer napredoval, vendar gre vse skupaj prepočasi, da bi se mi uspelo pripraviti na SP. Kako bo z ostalimi tekmovanji letos, ne vem, vendar sem se s selektorjem Kolarjem dogovoril, da ko bom pripravljen, bom imel možnost nastopiti na katerem koli tekmovanju."
Minuli ponedeljek tako ni odpisal le nastopa na SP, na katerih je doslej osvojil štiri kolajne, temveč tudi olimpijskega. Zaveda se, da so zanj igre leta 2016 v Rio de Janeiru bržkone nedosegljive, saj je junija dopolnil 37 let: "Tako je. Olimpijske igre sem sicer sam odpisal že dolgo nazaj, a so se nato vedno pojavljale možnosti, ki so dajale upanje, da pa bi se morda le lahko uvrstil na OI. Doslej mi ni uspelo, zdaj pa sem si dokončno zaprl vrata. Izmuznilo se mi je še to odločilno SP pred zadnjimi OI, na katere sem nekako računal, čeprav sem se zavedal, da priti med prve tri na svetu ni enostavno. Možnosti so bile, zato sva s trenerjem formo načrtovala tako, da bi bil do Tokia v čim boljši formi, a zaradi bolečin treniram z rezervo, tako da ni želenega napredka."
"Zaradi tega nisem posebej razočaran. Vsaka tekma je zame, kar sem povedal večkrat že pred leti, poseben izziv. Ravno tako kot za SP se moraš pripraviti tudi za svetovne pokale in prikazati zahtevno vajo brez napak. Tako da me zanimajo tudi tekmovanja svetovnega pokala in če se mi bo na teh še uspelo prebiti med prve tri, potem bom zelo zadovoljen. Moj cilj je, da bi nastopil še na kakšnem svetovnem pokalu, da bi potem, ko se enkrat odločim – to bo verjetno v bližnji prihodnosti –, lahko rekel: 'To bo moje zadnje tekmovanje.' Na poslovilni tekmi bi rad naredil takšno, malce posebno vajo na drogu. Takšno, kakršno sem izvajal pred spremembo pravilnika, tvegano, s številnimi spusti, vključno s peganom in precej bolj atraktivno tudi za gledalce. Sam sem mnenja, da so sestave na drogu po spremembah pravilnika ogromno izgubile."
Pegan je še razkril, da razmišlja tudi o koncu kariere. "O koncu kariere razmišljam že od leta 2005," je v smehu priznal telovadec Trnovega in pojasnil: "SP v Melbournu je bila zadnja tekma po starem pravilniku. Ko sem zmagal, sem si mislil, da je še sreča, saj po novih pravilih gotovo ne bom več zmogel biti konkurenčen. A sem se zmotil, saj sem leto za letom nizal vrhunske uspehe in na SP pobral še dve kolajni. A vsakič sem si rekel, da ne vem, če bo šlo še naslednje leto, pa je nekako kar šlo. Zdaj pa vidim, da se res bliža konec, ko se bo treba počasi sprijazniti. Čeprav je težko reči, da je konec ali pa da je to zadnje tekmovanje, ampak tudi takšno odločitev bo treba sprejeti."
