Slovenijo je, predvsem po zaslugi Petra Prevca, zajela skakalna evforija. Ta konec tedna se bo na desettisoče navijačev odpravilo v Planico, kjer bodo pozdravili novega zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala in njegove kolege.
A Planica ima, kot vedno, svoj čar tudi brez slovenskih uspehov. Tudi tokrat bodo mnogi upali, da bo enemu od tekmovalcev (po možnosti enemu od domačih orlov) uspelo podreti svetovni rekord.
Mejnik smučarskih poletov od leta 2011 domuje v Vikersundu. Trenutno si ga lasti Norvežan Anders Fannemel, ta je lanskega februarja dosegel daljavo 251,5 metra. To je bil 111. uradni svetovni rekord v smučarskih skokih oziroma poletih, največkrat je bila rekordna znamka popravljena v Planici.
Prvič leta 1934
Kar 41 od 111 uradnih svetovnih rekordov je padlo v dolini pod Poncami. Prvi je bil dosežen 25. marca 1934, ko je Norvežan Birger Ruud na stari Bloudkovi velikanki skočil 92 metrov. Skupno je bil to 38. uradni rekord po vrsti, Ruud pa ga je vzel Kanadčanu Robertu Lymburnu, ki je leta 1933 v domačem Revelstoku skočil 87,5 metra.
Tudi naslednji štirje rekordi so padli v Planici, vsi leta 1935. Norvežan Reidar Andersen je 14. marca zmogel 93 metrov, dan kasneje je bil Poljak Stanislaw Marusarz dva metra daljši, a je Andersen še isti dan odgovoril z 98 oziroma 99 metri. 17. marca je v švicarskem Ponte di Legnu domačin Fritz Kainersdörfer pristal pri 99,5 metra in tako rekord začasno vzel Planici.
Magična stotica in nacistične zastave
A magična stometrska znamka je vendarle padla na Bloudkovi velikanki. 15. marca 1936 je Avstrijec Josef Bradl pristal pri daljavi 101,5 metra. Isti tekmovalec je dve leti kasneje rekord pomaknil na 107 metrov. Pred drugo svetovno vojno so v Planici še petkrat popravili svetovni rekord.
Na zadnji tekmi v Kraljevini Jugoslaviji, 2. marca 1941, so se do rekorda dokopali štirje nemški skakalci, takrat so nastopali pod zastavo Tretjega rajha. Svetovni rekorderji so v zgolj enem dnevu postali Rudi Gering (108m), Franz Mair (109m), Hans Lahr (111m) in Paul Krauß (112m), med drugo svetovno vojno pa je rekord držal Gering, ki je v drugo poletel do 118 metrov.
Največji konkurent Oberstdorf
Tudi prvi povojni rekord je padel v Planici, leta 1948 je Švicar Fritz Tschannen pristal pri 120 metrih. Dve leti kasneje je Avstrijec Will Gantschnigg v Oberstdorfu skočil štiri metre dlje in nato je sledilo 19-letno obdobje, ko so si rekord izmenjevali Oberstdorf, Kulm in Vikersund.
V tem času (24. februar 1961) je slovensko skakanje dobilo svojega prvega rekorderja, pod zastavo Jugoslavije je Jože Šlibar v Oberstdorfu poletel 141 metrov.
Njegov rojak Heinz Wosipiwo je leta 1973 v Oberstdorfu poletel do 169 metrov, enako daljavo je leto kasneje v Planici dosegel Švicar Walter Steiner.
Leta 1976 se je rekord ponovno preselil na Heini-Klopfer-Skiflugschanze - Avstrijec Toni Innauer je zmogel 176 metrov. Do enake daljave je tri leta kasneje v Planici prišel Vzhodni Nemec Klaus Ostwald, leto za njim pa še Innauerjev rojak Armin Kogler v Harrachovu. To je bil edini primer v zgodovini, da so rekord istočasno držale tri letalnice. Kogler je leta 1981 v Oberstdorfu pristal pri 180 metrih, na isti napravi je bil Finec Matty Nykänen leta 1984 pet metrov daljši.
Četrtstoletna dominacija
Ko je Američan Mike Holland 15. marca 1985 rekord vrnil v Planico s poletom dolgim 186 metrov, se je začela dominacija slovenske letalnice, ki je trajala več kot četrt stoletja.
V tem času je na Velikanki oziroma Letalnici bratov Gorišek padlo 21 svetovnih rekordov, vključno s prvim poletom prek 200 metrov, ki ga je 17. marca 1994 (203m) izvedel Finec Toni Nieminen.
Zadnjič je Planica rekord videla leta 2005, ko je Norvežan Bjørn Einar Romøren pristal pri 239 metrih. Istega leta je Finec Janne Ahonen skočili 240 metrov, a podrsal po tleh.
Romørenova znamka je zdržala do 11. februarja 2011, ko je Johan Remen Evensen na prenovljeni napravi Vikersundbakken poletel 243 metrov.
Številni na sončni strani Alp upajo, da bo 23-letnik iz Dolenje vasi, aktualni svetovni prvak v poletih in vodilni v posebni razvrstitvi poletov, letos rekord vrnil v hram slovenskega skakanja.
Vsi svetovni rekordi, doseženi v Planici:
25. mar 1934 Birger Ruud (Norveška) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 92.0 m
14. mar 1935 Reidar Andersen (Norveška) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 93.0 m
15. mar 1935 Stanisław Marusarz (Poljska) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 95.0 m
15. mar 1935 Reidar Andersen (Norveška) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 98.0 m
15. mar 1935 Reidar Andersen (Norveška) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 99.0 m
15. mar 1936 Josef Bradl (Avstrija) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 101.5 m
15. mar 1938 Josef Bradl (Avstrija) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 107.0 m
2. mar 1941 Rudi Gering (Tretji rajh) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 108.0 m
2. mar 1941 Franz Mair (Tretji rajh) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 109.0 m
2. mar 1941 Hans Lahr (Tretji rajh) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 111.0 m
2. mar 1941 Paul Krauß (Tretji rajh) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija - 112.0 m
2. mar 1941 Rudi Gering (Tretji rajh) Bloudkova velikanka; Kraljevina Jugoslavija -118.0 m
15. mar 1948 Fritz Tschannen (Švica) Bloudkova velikanka; Jugoslavija - 120.0 m
21. mar 1969 Bjørn Wirkola (Norveška) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 156.0 m
21. mar 1969 Jiří Raška (Češkoslovaška) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 156.0 m
21. mar 1969 Bjørn Wirkola (Norveška) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 160.0 m
22. mar 1969 Jiří Raška (Češkoslovaška) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 164.0 m
23. mar 1969 Manfred Wolf (Vzhodna Nemčija) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 165.0 m
15. mar 1974 Walter Steiner (Švica) Velikanka bratov Gorišek; Planica, Jugoslavija - 169.0 m
16. mar 1979 Klaus Ostwald (Vzhodna Nemčija) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 176.0 m
15. mar 1985 Mike Holland (ZDA) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 186.0 m
15. mar 1985 Matti Nykänen (Finska) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 187.0 m
15. mar 1985 Matti Nykänen (Finska) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 191.0 m
14. mar 1987 Piotr Fijas (Poljska) Velikanka bratov Gorišek; Jugoslavija - 194.0 m
17. mar 1994 Martin Höllwarth (Avstrija) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 196.0 m
17. mar 1994 Toni Nieminen (Finska) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 203.0 m
18. mar 1994 Espen Bredesen (Norveška) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 209.0 m
22. mar 1997 Espen Bredesen (Norveška) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 210.0 m
22. mar 1997 Lasse Ottesen (Norveška) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 212.0 m
19. mar 1999 Martin Schmitt (Nemčija) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 214.5 m
20. mar 1999 Tommy Ingebrigtsen (Norveška) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 219.5 m
16. mar 2000 Thomas Hörl (Avstrija) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 224.5 m
18. mar 2000 Andreas Goldberger (Avstrija) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 225.0 m
20. mar 2003 Adam Małysz (Poljska) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 225.0 m
20. mar 2003 Matti Hautamäki (Finska) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 227.5 m
22. mar 2003 Matti Hautamäki (Finska) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 228.5 m
23. mar 2003 Matti Hautamäki (Finska) Velikanka bratov Gorišek; Slovenija - 231.0 m
20. mar 2005 Tommy Ingebrigtsen (Norveška) Letalnica bratov Gorišek; Slovenija - 231.0 m
20. mar 2005 Bjørn Einar Romøren (Norveška) Letalnica bratov Gorišek; Slovenija - 234.5 m
20. mar 2005 Matti Hautamäki (Finska) Letalnica bratov Gorišek; Slovenija - 235.5 m
20. mar 2005 Bjørn Einar Romøren (Norveška) Letalnica bratov Gorišek; Slovenija - 239.0 m
Planica kraljica :-)