Pohvale. Slovenska delegacija v Kanadi ne žanje pohval samo zaradi dobrih uvrstitev, ampak tudi zaradi garderobe. "Ob odhodu iz Slovenije smo poslušali pripombe, kako smo slabo oblečeni. Nasprotno! Zagotavljam, da smo tukaj med najbolje oblečenimi in najbolj opaznimi na terenu. Kamorkoli pridemo, nas hvalijo in želijo kupiti bunde, ki jih nosimo. Mojo si je že zagotovila žena predsednika ameriške smučarske zveze. Na vsak način jo želi imeti in mi daje v zameno ameriško. Ko pridem domov, ji bom poslal po pošti," pravi Vogrinec.
Olimpijske igre so pri koncu. Kako ocenjujete slovenske nastope?
To so najuspešnejše slovenske zimske olimpijske igre doslej.Ne glede na to, kaj se bo še zgodilo. Pred odhodom smo računali, da imamo možnost za kakšno kolajno in za dobre uvrstitve. Ampak mislim, da smo presegli vse napovedi. Upoštevati je treba, da bi Petra Majdič zagotovo osvojila še kakšno kolajno ali dve, če ne bi imela tiste nesreče.
Primer Majdičeve je le eden od tistih, ki kažejo na ne ravno vzorno organizacijo iger. Kaj vi mislite o tem?
V Sloveniji je morda res tak vtis, da je vse narobe. To seveda ni res. Igre so zelo dobro organizirane. Gre za velike razdalje med Vancouvrom in Whistlerjem. Promet tu je strašansko težaven, ampak funkcionira. Tu je na tisoče izjemno prijaznih prostovoljcev. Tako prijazne ljudi redkokje srečaš. Je pa res, da do na vsakih igrah nekakšne črne luknje. In v eno smo bili vpleteni tudi mi. Črne luknje teh iger so seveda smrt gruzijskega sankača, pretežak smuk za dekleta in seveda nesreča Petre Majdič.
Bi lahko te črne luknje preprečili?
Treba je upoštevati, da so to športi, ki se odvijajo v naravi. Ta je nepredvidljiva. Pri smuku je na primer proga čez noč zmrznila in postala hitrejša, skoki pa so bili za dekleta povsem nepotrebni in predolgi. Ista zgodba je bila tudi pri Petri. Dan pred tekmo so številni tekači pretekli ta ovinek in ker je bila podlaga drugačna, se ni zgodilo nič. Naslednji dan je bila proga zmrznjena in zgodila se je ta nesreča, o kateri je bilo dovolj napisanega.
Vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije je vložilo pritožbo, ki pa so jo organizatorji zavrnili. Kako naprej?
Povsod se v prvi fazi pišejo bolj ali manj vljudnostna pisma. Po prihodu domov se bo treba posvetovati zlasti s Petro, ali naj gre pravni postopek naprej. Posvetovati se bo treba tudi s pravnimi strokovnjaki, ki se spoznajo na mednarodno pravo. In potem ugotoviti, ali ima to kakšen smisel ali ne. Zavedati pa se je treba naslednjega. Zgodba Petre Majdič bo pri nas aktualna še nekaj časa. Tu na igrah in v vseh drugih državah so že zdavnaj pozabili, da je na sankanju umrl Gruzijec, da je bil ženski smuk težek, da se je poškodovala Petra Majdič. Tu se vsak dan rojevajo novi šampioni in se napišejo nove zgodbe. Za majhno Slovenijo tu nikogar kaj dosti ne briga.
Tone VogrinecPo prihodu domov se bo treba posvetovati zlasti s Petro, ali naj gre pravni postopek naprej. Posvetovati se bo treba tudi s pravnimi strokovnjaki, ki se spoznajo na mednarodno pravo. In potem ugotoviti, ali ima to kakšen smisel ali ne.
Tina Maze je na teh igrah samostojni Sloveniji prismučala prvo srebrno kolajno.
Tudi to je eden od mejnikov. Ni pa nikakršno presenečenje. Pred odhodom v Kanado sem omenil pet imen. Tino Maze, Petro Majdič, Tejo Gregorin, Klemena Bauerja in enega od skakalcev. V rezervi sem imel še deskarja Roka Flandra, medtem ko sem pa vedel, da Saša Farič zaradi poškodbe nima nikakršne možnosti za kolajno. In tako je tudi bilo.
No, tudi skakalci so bili blizu.
Točno, točno. Pozabil sem, da sem med favoriti pred igrami omenil tudi Roberta Kranjca. Zlasti na mali skakalnici je skupaj z mladim fenomenom Petrom Prevcem poskrbel za sijajen rezultat. Na veliki skakalnici, kjer smo imeli dejansko večja pričakovanja, mu ni uspelo. Ampak to so olimpijske igre. Včasih ti je sreča naklonjena, včasih ne. Ampak generalno gledano moramo biti super zadovoljni. Poleg kolajn je bilo še toliko uvrstitev med najboljših deset! Za tako majhno državo je to neverjetno!
Si lahko obubožana Smučarska zveza Slovenije na račun dobrih rezultatov v Kanadi finančno opomore?
Bilo bi prav, če bi v Sloveniji zavladal boljši odnos do zimskih športov. Dejstvo je, da je smučarska zveza do nosu pod vodo, da komaj dihamo. Denarja ni dovolj in iz tega istega razloga prihaja do nesporazumov med ekipo Tine Maze in smučarsko zvezo. Ni drugih nesporazumov kot to, da je premalo denarja. Če bi zveza imela več denarja, bi ga lahko več namenila Tini. Že dostikrat sem rekel, da se bo prej ali slej uredilo tako, da bo 15, 20 športnih panog ostalo na površju, ostali pa bodo morali iti na raven rekreacije. Državnega denarja enostavno ne bo dovolj, še manj po sponzorskega. Pokrovitelji namreč vedno bolj zapirajo mošnje.
Kako se ta spor lahko reši?
Po olimpijskih igrah sem pripravljen biti mediator med tema dvema kvazi sprtima stranema, da bi se končno dogovorili, kako in kaj. Pripravljen sem zgladiti ta nesporazum. Morda sem v tem trenutku še najbolj nevtralen, ker nisem bil neposredno vključen v pogajanja niti pred enim letom niti se nisem vmešaval med sezono. Nekateri sprašujejo, zakaj se nisem prej vključil? Moja funkcija na smučarski zvezi ni takšna. Vsi tisti, ki poznajo delovanje SZS, vedo, da je vsaka posamezna disciplina povsem samostojna. Niti predsednik in direktor smučarske zveze nimata vpliva v posameznih disciplinah. Vsaka ima svoje račune, svoje direktorje in svoja vodstva.
In kje vidite rešitev? Tinin trener Andrea Massi pravi, da bodo njegove zahteve jasne.
V sporu dveh je resnica nekje na sredini. Če ekipa Team to Amaze misli, da lahko doseže čisto vse, se seveda moti. Enostavno ni mogoče izpolniti vseh njihovih želja. Razen če se zgodi čudež in v zvezo pride nekaj milijonov evrov. To pomeni, da morata obe strani malo popustiti in ni vrag, da ne bi našli kakšne srednje rešitve. Jasno pa je, da je Tina Maze šampionka. Treba ji je maksimalno pomagati, da bo v prihodnosti osvojila še kakšno kolajno.
Tina se je odločila za samostojno pot. Kakšno je vaše mnenje o tovrstni praksi?
Po mojem to ni pravilna odločitev. Uspe le izjemam, to je pokazala tudi Tina. Tudi Bode Miller si je premislil in se vrnil nazaj v ameriško reprezentanco. Lažje je delati v skupini. Tudi ceneje. Pri mlajših je še nekaj. Oni potrebujejo družbo. Letno preživijo 150 dni skupaj. In biti toliko časa skupaj s samostojno ekipo je zelo težko. Razen v primeru Tine Maze, ki sodeluje s svojim partnerjem. Ampak ona je bila izdelana tekmovalka, ko se je odločila za tako pot. Ni nastala pred dvema letoma. Vanjo so ogromno časa in denarja vlagali starši, klub, pa tudi smučarska zveza. Njej očitno to paše. Pomembno je, da se dobro počuti. Zato mora to negovati naprej.
Tone VogrinecDejstvo je, da je smučarska zveza do nosu pod vodo, da komaj dihamo. Denarja ni dovolj in iz tega istega razloga prihaja do nesporazumov med ekipo Tine Maze in smučarsko zvezo. Ni drugih nesporazumov kot to, da je premalo denarja. Če bi zveza imela več denarja, bi ga lahko več namenila Tini.
Kaj pa skakalec Jernej Damjan?
Če je vsaj malo pameten, naj v trenutku pride nazaj v ekipo. Naj ne čaka niti do aprila, ampak naj se že zdaj odloči.
Ali je v Sloveniji kakšna agencija, ki bi pomagala športnikom pri pripravah, individualnemu delu ...
Obstajajo marketinške agencije, ki želijo športnikom pomagati s pridobivanjem sponzorjev. S tem pomagajo tudi sebi, saj pobirajo provizije. In te so nekje 20 do 30 odstotkov. Agencija je praktično smučarska zveza. Ona mora skrbeti za to. Osnovna celica smučarske zveze so klubi. Zveza je samo krovna organizacija, ki povezuje delo v klubih. Problem pa je identičen. Klubi so revni kot cerkvene miši. In če ne bi bilo staršev, bi razen enega, dveh, vsi klubi že umrli.
Danes je na olimpijskih igrah moški slalom, ki je bil nekoč paradna slovenska disciplina. Kaj napovedujete? Lahko Bode Miller osvoji še eno kolajno? Lahko uspe Slovencu?
Bode Miller je odpel svojo pesem na teh igrah. Tudi motivacije nima več. Ima vse tri kolajne. V slalomu tako ali tako ne briljira. To, kar je napravil v kombinacijskem slalomu, je čudež. Dvakrat je bil čisto na meji padca. Mislim, da je prazen. Morda lahko preseneti. Kar se pa naših tiče, slalom je zelo nepredvidljiv. Lahko je ogromno izpada, diskvalifikacij. Lahko se posreči tudi kakšnemu od naših. Ampak realno gledano bo ena uvrstitev med deset velik uspeh.