Triintridesetletni Mariborčan, ki je tekmoval na motorju, jo je skupil z deseti etapi, ko sta se pri visoki hitrosti zaletela z zmagovalcem avtomobilistične preizkušnje Stephanom Peterhanslom.
Marčič je iz bolniške postelje v Argentini, kjer so mu v golenico namestili intramedularni žebelj z vijaki, opisal trenutek nesreče.
"Zgodilo se je okoli 80. kilometra v 10. etapi. Dobro sem bil na poti, ko sem se na približno 50. kilometru začel izgubljati skupaj s skupino drugih tekmovalcev z nižjimi številkami. Nekoliko sem bil tudi hendikepiran, saj se mi je pokvaril števec, delala mi je samo osnovna navigacija, zato sem nekaj časa sledil izkušenejšim tekmovalcem. Narobe. Ko sem le našel pot, me je nenadoma prehitel Peterhansel in šel naprej v neko dolino, kamor sem mu sledil. Izkazalo se je, da je napravil napako, saj se je na vrhu obrnil. Po hribu se je vračal 200 kilometrov na uro, jaz pa kakšnih sto. Ko sva se zagledala, sva oba začela zavirati in se umikati, a ni šlo ne levo ne desno. V tistem delčku sekunde sem razmišljal, ali naj se vržem na ali pod avto. Tik pred trkom mi je zdrselo sprednje kolo, pokopalo me je pod avto in udarec je bil zelo močan," pripoveduje Marčič.
Pod Peugeotovim dirkalnikom je Marčič ostal ukleščen petnajst minut. Francoz je poklical helikoptersko pomoč in ostal pri slovenskem dirkaču do prihoda medicinske ekipe.
"Takoj sem vedel, da je noga zlomljena, saj sem imel podobno poškodbo že na desni nogi. Ko me je Peterhansel spravil izpod avta, sva odprla škorenj in bil je popolnoma krvav. Ni me bolela noga, saj si v takem trenutku poln adrenalina, me je pa preplavilo razočaranje, ki ga težko opišem z besedami. Dakar je celoletni projekt, zelo drag in zahteven, poleg tega pa mi je poškodba prekrižala načrte, ki sem jih imel z relijem Sealine v Katarju," pravi Marčič.
Helikopter ga je nato odpeljal v bolnišnico Rawson v San Juanu, kjer so mu očistili rano in ga pripravili za pot v Buenos Aires. V Slovenijo bo predvidoma prišel v torek, 17. januarja, ob 20.45.
