CEFL, spomladanski del, izidi tekem Silverhawksov

Thunder : Silverhawks 7:26 SIlverhawks : Gladiators 6:13 Dukes : Silverhawks 13:6 Silverhawks : Vukovi 6:38 Wolves : Silverhawks 35:8 Monarchs : Silverhawks 22:12 Silverhawks : Wolves 12:18

Za prvi slovenski klub ameriškega nogometa Ljubljana Silverhawks se je minuli vikend končal spomladanski del tekmovanja v Srednjeevropski ligi ameriškega nogometa CEFL . Na sedmi tekmi sezone so še šestič izgubili. Na igrišču v Guncljah v Ljubljani so jih z 18:12 premagali igralci moštva Budapest Wolves , in sicer že drugič v sezoni, pred mesecem dni so Silverhawksi v Budimpešti izgubili z 8:35. Wolvese trenira Lee Hlavka , veteran s 30-letnimi izkušnjami v različnih športih, v Wisconsinu se je vpisal v bejzbolsko Hišo slavnih. Pred jesenskim nadaljevanjem sezone, ko bodo Silverhawksi odigrali še tri tekme, so na lestvici severne divizije lige CEFL zadnji četrti, in pred sezono zastavljenega cilja (pet zmag) ne bodo uspeli izpolniti. Možnosti, da bi se uvrstili v polfinale, so minimalne, njihova neposredna tekmeca, kluba Monarchs in Wolves, bi morala izgubiti vse tekme, Silverhawksi pa bi morali zmagati na vseh preostalih treh. Nekatera moštva bodo zadnje tekme spomladanskega dela odigrala v drugi polovici junija, za zdaj pa so edini neporaženi graški Gladiatorsi in Dukesi iz Novega Sada. Po koncu spomladanskega prvenstva je za zurnal24.si o letošnji sezoni spregovoril glavni trener Silverhawksov Uroš Valant .

Uroš, na zadnji tekmi ste proti Wolvesom izgubili za 6, na prvi za 27, lani pa ste proti njim visoko izgubili. Kako bi komentirali vaše dvoboje z Wolvesi?
Lani so nas na obeh tekmah povozili in če primerjam letošnja obračuna, smo bili precej boljši. Na sobotni tekmi smo bili enakovreden tekmec, ki je pač po sklepu okoliščin moral priznati zmago nasprotniku. Spet so bile posredi vremenske okoliščine, saj sta blato in dež spremenila igrišče v drsalnico. S spolzko žogo pa po zraku pač ne gre pričakovati čudežev, tako da sta obe strani naredili precej napak, veliko je bilo prestreženih podaj in izgubljenih žog. Madžari so pač izkoristili eno priložnost več in to je bilo to. Prav gotovo se nimamo ničesar sramovati in tudi Madžari so nam priznali, da je bila tekma odlična. Če te nasprotnikovi trenerji kličejo po imenu in ti še posebej čestitajo, to v svetu ameriškega nogometa pomeni veliko spoštovanje do tekmeca. Prva tekma, ki smo jo igrali v Budimpešti, pa je bila slaba.

Budapest Wolves so najboljše madžarsko moštvo, v klubu imajo preko 130 igralcev. © Jan Pirnat

Po sedmih tekmah imate šest porazov in eno zmago, cilja torej ne boste uresničili. Razočarani?
Seveda, rezultatsko gledano je prvi del nezadovoljiv. Vsakdo si želi zmag in glede na to, da pač nismo izpolnili cilja, sem razočaran. A igramo še tri tekme, torej se cilju lahko še vedno približamo. Boste videli, jeseni bo drugače ... Če mi ne verjamete, pridite na tekme.

	O Američanih sploh ne bom izgubljal besed ... veliko govorjenja za nič. Razen redkih izjem, kot sta bila defesnive end Matt Sersen in receiver Chris Gentry, so bili drugi veliko razočaranje. Uroš Valant

Kje so vzroki za nedosežene cilje? Poškodbe? So vas na cedilu pustili Američani iz Aviana?
Poškodbe so prav gotovo prvi razlog. Podajalec iz Aviana Ryan Rodgers si je zlomil roko s katero meče. Naš standardni tekač Rok Milek ima slabo koleno, težave z gležnjem in ramo. Najboljši lovilec in trener napada Rok Štamcar je moral tako s svojega naravnega položaja spet romati na mesto podajalca, kar pomeni, da nas je Rodgersova poškodba stala dvojno. Matic Pirnat je na liniji v napadu igral zadnji dve tekmi z mavcem na zlomljeni roki, Samo Virant pa po vsaki tekmi komaj še hodi zaradi slabega kolena, a to so fantje, ki stisnejo zobe in igrajo skozi poškodbe. V obrambi smo zaradi poškodbe rame ostali brez Denisa Pečarja, hrbet pa ves čas dela težave Roku Skornšku, Rok Ponikvar ima težave s priščipnjenim živcem .... ampak to so samo poškodbe, ki so resne, sedem tekem v dveh mesecih je pač pustilo posledice na vseh fantih in ta oddih jim bo dobro del. Šolske obveznosti in posledično manjkanje na tekmah je druga zgodba. Naš klub pač ves čas podpira filozofijo, da je šola na prvem mestu, zato nikdar nikomur ne očitamo, če manjka zaradi tega. Maja in junija se seveda ubadamo z maturo, izpiti na fakulteti, pa seveda popravnimi izpiti in ... da, Luka Fabiani je naredil pravosodni izpit ... jasno, da je zaradi študija potem moral izpustiti kakšno tekmo. Manjkanje igralcev se seveda pri igri hitro pozna, ampak ker smo amaterski klub, nimamo druge izbire. Igramo pač s tistimi, ki pridejo na tekmo. Če so to neizkušeni novinci, pač tudi nivo igre ni dober. O Američanih sploh ne bom izgubljal besed ... veliko govorjenja za nič. Razen redkih izjem, kot sta bila defesnive end Matt Sersen in receiver Chris Gentry, so bili drugi veliko razočaranje. Do avgusta imamo na voljo deset menjav in prvi, ki bodo leteli s spiska igralcev, bodo ti nezanesljivi Američani. Nima smisla, da verjamemo obljubam, ki jih potem ne bodo izpolnili. Nivo igre se v tej ligi sicer dviga iz leta v leto. Sama liga skrbno izbira svoje člane, tako da se napredek čuti povsod, tako v organizaciji kot tudi v nivoju igre. Napredujemo mi in napredujejo drugi.

V Guncljah boj za vsako žogo. © Jan Pirnat

Zlasti na prvih treh tekmah ste, kljub dvema porazoma, dokazali, da ste naredili korak naprej. Kako komentirate igro v letošnji sezoni? Kaj bo treba še popraviti?
Prve tri tekme so bile res dobre, pravzaprav štiri, saj smo doma proti Vukovom ravno tako igrali dobro, le da so bili Beograjčani pač toliko boljši. Nato sta sledili dve slabši gostovanji in zadnja tekma na nivoju prvih treh. No, če sem prej rekel, da sem razočaran z rezultati, pa sem zelo zadovoljen z napredkom pri igri. Letos je nastopalo veliko novincev in nekateri so se odlično izkazali. Kadar sta bili liniji kompletni, z nami ni bilo šale. Letos smo dosegli več točk kot prej v dveh sezonah skupaj in tri tekme smo izgubili z manj kot deset točkami razlike. Letos zelo dobro funkcionira obramba. Dva ali tri touchdowne na tekmo dobi vsaka ekipa, tu si ni treba delati iluzij. Zelo dobro nam gre obramba proti igri po zraku, velike težave pa nam dela pomanjkanje izkušenj na obrambni liniji. Napad je letos spet naredil korak naprej. Glede na prej opisane težave, je razumljivo, da nas še vedno daje naša Ahilova peta, torej slaba učinkovitost v rdeči coni, a je iz tekme v tekmo bolje. V odlični formi sta zlasti lovilca Jan Jakus in Dejan Rep, pa tudi mladi Matej Pavlič je presenečenje sezone. Slabo je še vedno blokiranje receiverjev pri akcijah po tleh in delo menjav pri napadalni liniji. Ko igrajo menjave, je odpiranje lukenj za tek precej slabše in veliko akcij se konča z izgubo jardov. Vsekakor bo treba izboljšati igro v rdeči coni in delati na tem, da dosežemo več točk na tekmi, doseči moramo vsaj tri touchdowne na tekmo, da lahko kontroliramo tekmece.

Beograd Vukovi so glavni favoriti za prvaka, Silverhawkse so maja premagali z 38:6. © Jan Pirnat

	Če sem rekel, da sem razočaran z rezultati, pa sem zelo zadovoljen z napredkom pri igri. Kadar sta bili liniji kompletni, z nami ni bilo šale. Letos smo dosegli več točk kot prej v dveh sezonah skupaj in tri tekme smo izgubili z manj kot deset točkami razlike. Uroš Valant

Gladiatorsi in Dukesi so še brez poraza, Vukovi imajo enega. So te ekipe res za razred boljše od preostalih v ligi? Koliko te ekipe vlagajo?
Vukovi bodo še vedno mleli vse pred seboj. So fizično toliko močnejši od vseh, da bodo skoraj zagotovo igrali v finalu. Oba ameriška igralca-trenerja bosta že poskrbela za to, da je bil nedavni poraz proti Novem Sadu samo manjši spodrsljaj. Dukesi so na drugi strani letos "srečno" moštvo, saj so se komaj izvlekli iz nekaterih tekem, a so še vedno neporaženi. Vendar to ne bo večno, o prvaku bo odločala forma v septembru in oktobru. Tudi Dukesi igrajo državno prvenstvo in CEFL, pa še to z eno ekipo in se bodo slej ko prej iztrošili. Imajo pa v svojih vrstah veliko odličnih športnikov, tako da jih to rešuje, z zmagami pa pride tudi do tiste zmagovalne miselnosti, kjer moštva kljub na videz brezizhodnemu položaju nekako najdejo pot do zmage. Oba srbska kluba imata recimo svoji lastni telovadnici, Vukovi trenirajo na novem igrišču na Adi Cigangliji na umetni površini in za marsikakšno takšno uslugo se da v Srbiji še "dogovoriti", tam na šport gledajo precej bolj naklonjeno kot pri nas. Novi Sad sicer nima veliko denarja, a so njihovi igralci zelo lojalni klubu in predani svojemu delu. Mnogi igralci tudi nikjer ne delajo in jim je ameriški nogomet prva prioriteta v življenju, zato pač ves čas trenirajo. Tako recimo so Vukovi v Ljubljano prišli že v petek dopoldne, čeprav so tekmo igrali šele v soboto. Če bi mi poskušali kaj takšnega, bi se lahko dol namesto s polnim avtobusom peljali z manjšim kombijem. Gladiatorsi so sicer precej majhno, a odlično organizirano moštvo. Imajo dobro finančno zaledje, saj so prejeli dotacijo okrog sto tisoč evrov in so se zaradi nastopanja v CEFL odrekli njihovemu državnemu prvenstvu. Moštvo je sestavljeno iz dolgoletnih veteranov, ki so se kalili pod taktirko ameriških trenerjev, zdaj pa svoje znanje prenašajo na mlajše generacije. Imajo nekaj odličnih igralcev ter so verjetno eno od najbolj fizičnih moštev, saj na teh tekmah vedno poka na polno. S takšnim tempom znajo zlomiti nasprotnike, a jih bo po moje v nadaljevanju sezone precej pestila njihova maloštevilčnost. So se pa letos povezali s prvoligaškim moštvom Carinthian Black Lions, s katerimi si nato posojajo igralce. No, mi pač operiramo z majhnim budžetom, sponzorjev še ne zanimamo, igralci prihajajo in odhajajo, baza igralcev pa le počasi raste. V ameriškem nogometu pač nič ne nastane čez noč, po menjavi generacije v 2006 smo praktično začeli z ničle in napredek se kaže šele v letošnjem letu.

V Guncljah je bilo znova blatno. © Jan Pirnat

Zdaj je čas za počitek. Kako boste preživeli poletje?
Zdaj imamo dva meseca obdobje brez treningov. Telesa potrebujejo počitek, moramo si zaceliti poškodbe, o katerih sem govoril prej. Igrali bomo brezkontaktni nogomet, tako imenovani "flag football", fantje bodo šli na morje in to je to. Prijateljskih tekem ne bomo igrali, saj si moramo vsi spočiti, pol leta smo živeli in dihali za ameriški nogomet in to seveda zahteva svoj davek. S treningi pa začnemo 15. avgusta in potem gre spet na polno do 13. septembra, ko doma čakamo Budapest Cowboys.

Septembra vas čakajo še tri težke tekme, Monarchsi, Cowboysi in Gladiatorsi. Kakšna so pričakovanja?
Če bomo zdravi, potem lahko zmagamo vse tri tekme. Predvsem doma bomo polnoštevilčni in bomo lahko napadli iz vseh topov. Budapest Cowboys so novinci v ligi in prav gotovo jim lahko vzamemo mero, ravno tako tudi Monarchsom iz Bratislave, ki imajo sicer močno in fizično linijo, sicer pa niso v nobenem elementu igre boljši od nas. Ker bo takrat tudi že potekala liga NFL in s tem tudi prenosi na Šport TV, bomo naredili veliko reklamo za obe tekmi in upam, da bomo imeli veliko gledalcev. Pot v Avstrijo pa bo bolj problematična. Gladiatorsi bodo verjetno navlekli vse možne igralce iz različnih klubov, tako da bo to spet težak obračun, ampak hej ... nikdar se ne bomo predali. Pot v Avstrijo tudi ni dolga in vožnja z avtobusom ne bo kakšen ekstra faktor. Spet bo na meniju dobra stara zgodba Silverhawksov – če nas bo dovolj, bomo imeli možnost za zmago!

Trener Silverhawksov Valant. © Jan Pirnat

Bomo imeli v Sloveniji jeseni res državno prvenstvo?
V soboto smo imeli sestanek Zveze Ameriškega nogometa. Očitno bodo od druge polovice leta v Sloveniji štirje klubi – zdaj že obstajata Maribor Generals in Žalec Gold Diggers, septembra pa bodo zaživeli še Alpski Vragi iz Kranja. Glede na to, da moramo vsi še poskrbeti za ustrezno kadrovanje, je bil dogovor, da se najprej izpelje več turnirjev, kjer bi sodelovala vsa štiri moštva. Žreb bi odločil prva para, nato pa bi se igralo še za tretje in drugo mesto. Če moštva še ne bi imela dovolj igralcev, bi igrali v postavitvi 9 na 9. Važno je, da se ameriški nogomet postavi na igrišče v času trajanja prenosov lige NFL, saj je to nujno zaradi popularizacije športa. Seveda pa je državno prvenstvo končni cilj.

	Če bomo zdravi, potem lahko zmagamo vse tri tekme. Predvsem doma bomo polnoštevilčni in bomo lahko napadli iz vseh topov. Uroš Valant

Kako ste zadovoljni nad obiskom na tekmah? Zanimanje za ameriški nogomet je res poraslo.
Obisk je super, na tekmi proti Vukovom smo imeli polne tribune, pa tudi na tej deževni tekmi proti Wolvesom je bilo za te razmere veliko gledalcev. Vsekakor smo vsem globoko hvaležni, da nas prihajajo gledat in spodbujat, to je res velika spodbuda za vse nas. Gledalci dobro poznajo pravila in vedo za kaj gre, to mi je res všeč in upam, da jih bo na prihodnjih tekmah še več ... ter seveda, da ne bo dežja.

Se septembra vračate tudi v vlogi komentatorja lige NFL na Šport TV?
Seveda, 6. Septembra bova z Rokom Grilcom spet vsako nedeljo v živo na Šport TV in seveda ste vsi vabljeni, da nama prisluhnete.