Na Slovaškem se bodo slovenski hokejisti poskušali med elito obdržati v močni konkurenci Rusije, domače ekipe in Nemčije. Pred nekaj več kot letom dni je slovenska hokejska zgodba dobila novo pozitivno poglavje. Takrat se je na domačem prvenstvu divizije I uvrstila na letošnje SP na Slovaškem in tako prekinila dveletno sušo, prvo tako dolgo, odkar s spremenljivim uspehom nastopa v najmočnejši konkurenci.
Slovenci so bili enkrat že v času nekdanje Jugoslavije zelo blizu napredovanju med elito. Leta 1968 bi z uvrstitvijo v takratni skupini B morali napredovati med najboljše, a je Mednarodna hokejska zveza prav tisto leto zmanjšala število udeleženk v najmočnejši skupini, tako da je Jugoslavija ostala v drugem kakovostnem razredu. Potem pa je po samostojnosti trajalo dobro desetletje, da je Slovenija povsem z dna, ko je začela kvalifikacije za najnižji tekmovalni razred, napredovala do točke, ko se je borila za vstop med elito.
Ta prelomnica je bila svetovno drugoligaško prvenstvo leta 2001. Tako kot lani je bilo prizorišče tudi takrat ljubljanski Tivoli in tudi takrat je prinesel srečo Sloveniji. Razplet pa je bil takšen, da si ga še danes vsak pravi ljubitelj hokeja zlahka prikliče v spomin: v konkurenci Kazahstana in takrat še zelo močne Velike Britanije se je Slovenija borila za prvo mesto, ki je edino vodilo na SP. Potem ko so Slovenci premagali enega od neposrednih tekmecev Kazahstan, z Britanci pa igrali neodločeno 3:3, je o prvem mestu odločala razlika v zadetkih. Britanci so zadnji dan nenavadno visoko z 11:2 premagali Kazahstance, Slovenija je morala v zadnji tekmi turnirja z Estonijo doseči 12 golov več od tekmeca – nazadnje je zmagala s 16:0 in postavila piko na i.
Tomaž RazingarNe bo lahko, a stavimo na ekipni duh in faktor presenečenja. Slovaki so domačini in med favoriti. Njihova želja ni le dobro igrati, ampak si želijo medaljo.
Slovenija je leta 2002 tako začela svojo pot v svetovnem hokejskem najvišjem razredu. Naslednja leta so bila kot nekakšna železnica smrti v zabaviščnem parku: včasih je šlo malo gor, pa spet dol ... Kajti na Švedskem 2002 so se Slovenci obdržali med najboljšimi, naslednje leto na Finskem pa ne. Leta 2004 so bili tako spet v diviziji I, v poljskem Gdansku pa so si z brezhibnimi predstavami zagotovili ekspresno vrnitev v elito. Naslednje leto je bilo SP v Avstriji, Slovenci pa so si v skupini za obstanek po pravi drami, najprej so z 1:9 izgubili z Nemci, nato pa s 6:2 premagali domačine, spet zagotovili še eno leto bivanja med 16 najboljšimi. Naslednje leto ni bilo tako dobro, SP v Rigi se je končalo z izpadom v nižji rang tekmovanja. Slovenija je dobila organizacijo SP divizije I 2007, opravila z vsemi tekmeci ter si zasluženo priborila vozovnico za SP v Kanadi. Halifax 2008 pa je bil doslej zadnja postaja na slovenski poti med hokejsko elito, kajti po izpadu si naslednje leto v Litvi ni priigrala prvega mesta, to ji je uspelo šele v Ljubljani, kjer je v odločilni tekmi premagala Madžarsko in si tlakovala pot do Bratislave, kjer se prvenstvo začenja ta petek.
Slovenci so doslej v eliti v petih nastopih vselej morali igrati v skupini za obstanek, tiha želja pa je igranje v drugem delu SP, kjer bi lahko tekmovali povsem sproščeno, brez bremena morebitnega izpada, ter za nagrado dobili še tri tekme z močnimi nasprotniki. A pot do takšnega scenarija bo vse prej kot lahka. Na papirju se zdi še najprimernejši kandidat za zmago, ki bi pomenila premik na tretje mesto v skupini, Nemčija, a kaj, ko imajo Nemci, četrti z lanskega SP, bržčas enake načrte s Slovenijo. Močna Rusija in domača zasedba Slovaške pa se vsaj od daleč zdita nedotakljivi.
"V zadnjih dneh smo igrali nekaj tekem znotraj ekipe, pogovarjali smo se o sistemu, kar je v tem obdobju običajno. O tekmecih se doslej še nismo pogovarjali, ampak vsi, ki spremljamo hokej, vemo, kakšna je ruska šola, vemo, kako igrajo Slovaki, z Nemci se pa zadnja leta tudi redno srečujemo, tako da nekih skrivnosti ni," je pred odhodom na svetovno prvenstvo povedal Andrej Tavželj.
Reprezentanca na svetovnem prvenstvu elitne skupine v Bratislavi:
Vratarji:
Andrej Hočevar (21. 11. 1984), Pontebba (Ita)
Robert Kristan (4. 4. 1984), Medveščak (Hrv)
Matija Pintarič (11. 8. 1989), Tilia Olimpija
Branilci:
Damjan Dervarič (6. 2. 1982), Tilia Olimpija
Blaž Gregorc (18. 1. 1990), Södertälje (Šve)
Sabahudin Kovačevič (26. 2. 1986), Alleghe (Ita)
Aleš Kranjc (29. 7. 1981), Sapa Fehervar (Mad)
Greg Kužnik (12. 6. 1978), VSV Beljak (Avt)
Žiga Pavlin (30. 4. 1985), Tilia Olimpija
Klemen Pretnar (31. 8. 1986), Acroni Jesenice
Mitja Robar (4. 1. 1983), Acroni Jesenice
Andrej Tavželj (14. 3. 1984), Pontebba (Ita)
Napadalci:
Jaka Ankerst (27. 3. 1989), Briancon (Fra)
Boštjan Goličič (12. 6. 1989), Tilia Olimpija
Andrej Hebar (7. 9. 1984), Tilia Olimpija
Matej Hočevar (30. 4. 1982), Tilia Olimpija
Žiga Jeglič (24. 2. 1988), Acroni Jesenice
Rok Pajič (26. 9. 1985), Slovan Usti nad Labem (Češ)
Žiga Pance (1. 1. 1989), Tilia Olimpija
Tomaž Razingar (25. 4. 1979), VSV Beljak (Avt)
David Rodman (10. 9. 1983), Vienna Capitals (Avt)
Marcel Rodman (25. 9. 1981), Vienna Capitals (Avt)
Robert Sabolič (18. 9. 1988), Acroni Jesenice
Mitja Šivic (1. 10. 1979), Grenoble (Fra)
Rok Tičar (3. 5. 1989), Acroni Jesenice
